Koriščenje evropskih kohezijskih sredstev

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu namenjamo evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo koriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, pri čemer se Kohezijska regija Zahodna Slovenija (KRZS) uvršča med razvite regije, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija (KRVS) pa med manj razvite regije. To pomeni različno stopnjo sofinanciranja s strani Evropske unije.
Sredstva evropske kohezijske politike so v obdobju 2021–2027 na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega Programa, v katerega so vključeni štirje skladi:

Kohezijski sklad oz. KS;
Evropski sklad za regionalni razvoj oz. ESRR;
Evropski socialni sklad plus oz. ESS+;
Sklad za pravični prehod oz. SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo).

Za spodbujanje povezovanja urbanega in podeželskega območja ter zmanjšanje razvojnih razlik se uporabljajo trije teritorialni pristopi:

trajnostni razvoj mest bo podprt s pristopom celostne teritorialne naložbe (CTN),
lokalni razvoj s pristopom lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), ter
regionalni razvoj z mehanizmom dogovori za razvoj regij (DRR).

Aktualni podatki o koriščenju evropskih sredstev

Podatki o koriščenju EU sredstev so javno dostopni in so jasen indikator uspešnosti črpanja EU sredstev. Na voljo so podatki o višini dodeljenih sredstev, višini sredstev za potrjene projekte, višini izplačil in podatki o zahtevkih za plačilo iz proračuna EU.

Aktualni podatki o koriščenju sredstev v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta do 31. 12. 2024:
– dodeljena sredstva preko izdanih odločitev o podpori (projekti, programi, javni razpisi) v višini 791 milijonov evrov (EU del), kar predstavlja 25 odstotkov razpoložljivih sredstev;
– potrjene operacije v višini 521 milijonov evrov (EU del), kar znaša 17 odstotkov razpoložljivih sredstev*;
– izplačila v višini 74 milijonov evrov (EU del), kar predstavlja 2 odstotka razpoložljivih sredstev;
– zahtevki za plačilo iz proračuna EU še niso bili posredovani na Evropsko komisijo.

* Vse operacije še niso v IS e-MA2, ki je sicer v tem delu že polno delujoč. Razlog je v tem, da vnos vloge terja določen čas na strani resorjev.

Podatki o koriščenju sredstev v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014-2020

– Dodeljena sredstva preko izdanih odločitev o podpori (projekti, programi, javni razpisi) v višini 3,80 milijarde evrov (EU del);
– Potrjene operacije v višini 3,74 milijarde evrov (EU del);
– Izplačila v višini 3,42 milijarde evrov (EU del);
– Zahtevki za plačilo iz proračuna EU, posredovani na Evropsko komisijo, v višini 3,57 milijarde evrov (EU del)*
*Certificiranje temelji na nastalih skupnih upravičenih izdatkih (upravičeni izdatki iz državnega proračuna ter drugi javni in zasebni viri), vključujoč poenostavljene oblike uveljavljanja stroškov, zaradi česar znesek certificiranja kljub časovnemu zamiku lahko presega izdatke iz državnega proračuna. Hkrati se lahko znesek certificiranja tudi zniža zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti, umikov izdatkov zaradi različnih ugotovitev na nivoju operacije oziroma umika izdatkov zaradi preseganja dvoodstotne dopustne napake.

Podatki o koriščenju sredstev v okviru cilja Konvergenca za programsko obdobje 2007-2013

– V programskem obdobju 2007–2013 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 4.316.865.720 evrov (EU del), kar predstavlja 105,3 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev (4.101.048.636 evrov).
– Certificiranih je bilo za 4.217.450.561 evrov (EU del) izdatkov, kar predstavlja 102,8 odstotkov razpoložljivih sredstev. Zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij, razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo sredstev iz bruseljske blagajne ter drugih ugotovljenih nepravilnosti, so bila povračila iz proračuna EU ustrezno nižja izplačilom iz državnega proračuna.
– Slovenija iz proračuna EU pridobila vsa razpoložljiva sredstva obdobja 2007-2013.

Koriščenje evropskih kohezijskih sredstev

Aktualni podatki o koriščenju evropskih sredstev

O nas

Povezane institucije

Glavni poudarki