Program evropske kohezijske politike 2021-2027

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju 2021–2027 se kohezijska politika financira in izvaja  štirih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in Sklad za pravični prehod. 

Države članice sredstva teh skladov koristijo na podlagi strategije Evropske unije in svojih lastnih razvojnih programov. Cilj kohezijske politike je zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi državami in regijami ter krepitev gospodarstva. Manjše razvojne razlike in močno, konkurenčno ter v prihodnost naravnano gospodarstvo so temelji, na katerih Evropska unija gradi svojo prihodnost.

V programskem obdobju 2021–2027 je za ukrepe kohezijske politike na voljo 392 milijard evrov, sredstva pa so namenjena petim prednostnim področjem:

1. pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim  gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
3. bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT);
4. bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
5. Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude). 

Za potrebe črpanja evropskih kohezijskih sredstev je Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji – Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. Pri določanju dodelitve sredstev za finančno obdobje 2021-2027 je Evropska komisija upoštevala podatke razvitosti za leto 2018. Slovenski BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (PPS), je za leto 2018 znašal 87 odstotkov povprečja Evropske unije. Razlika med obema regijama je bila precejšnja, kohezijska regija Vzhodna Slovenija je dosegala 105 odstotkov povprečja Evropske unije, kohezijska regija Zahodna Slovenija pa 72 odstotkov povprečja Evropske unije. Na podlagi teh podatkov je bil določen delež sofinanciranja Evropske unije pri Evropskem socialnem skladu in Evropskem skladu za regionalni razvoj. Za Vzhodno Slovenijo velja 85 odstotni delež financiranja, medtem ko v Zahodni Sloveniji ta delež znaša 40 odstotkov.