Spoznajte TOP 20 projektov za 20 let Slovenije v EU. Glasujte za naj EU projekt 2024 do 8. maja!

V Sloveniji se je kljub temu, da je kar 8000 oseb v bolniškem staležu, daljšem kot 1 leto, za poklicno rehabilitacijo v letu 2021 odločilo le 205 zavarovancev. Na pobudo MDDSZ in pod vodstvom URI Soča se je zato začel izvajati projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo (ZPZR), katerega namen je povečati obseg in vsebino poklicne rehabilitacije kot pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zakon o PIZ).

Aktivnosti projekta ZPZR so bile usmerjene k reševanju zaposlitvene problematike tistih oseb, ki zaradi posledic bolezni ali poškodbe ne morejo več opravljati svojega dosedanjega dela na enak način, kot so ga pred nastankom invalidnosti oziroma zdravstvenih težav. Položaj (delovnih) invalidov na trgu dela je manj ugoden, stopnja brezposelnosti je med njimi višja od splošne stopnje brezposelnosti in trajanje njihove brezposelnosti je daljše kot pri preostalem prebivalstvu.

Glavni cilji projekta ZPZR so bili ocena stanja poklicne rehabilitacije v Sloveniji in primerjalna študija evropskih držav, oblikovanje modela celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo, priprava predloga zakonskih sprememb za izvedbo modela zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo ter dvig ozaveščenosti in informiranosti zavarovancev, delodajalcev in strokovne javnosti.

Model celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo se je oblikoval na podlagi pilotnega testiranja, v katerega je bilo vključenih 100 zavarovancev v dolgotrajnem bolniškem staležu s kompleksnimi zdravstvenimi težavami, ki so jih ovirale pri vračanju na delo. V procesu obravnave je bila zanje narejena timska ocena po bio-psiho-socialnem modelu. V pripravo ocene in predlogov nadaljnjih aktivnosti so bili vključeni izvajalec medicine dela in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Skupaj so za vsakega zavarovanca pripravili individualni načrt vračanja na delo. Pri tem so aktivno sodelovali tudi delodajalec, zavarovanec, imenovani zdravnik ZZZS in izvedenec ZPIZ.

V projektu se je pokazal pomen zgodnjega vključevanja v procese vračanja na delo, individualni pristop, sodelovanje vseh strokovnjakov različnih institucij ter celostna obravnava, pri kateri se upošteva zdravstveno stanje in osebne okoliščine zavarovanca, možnosti delodajalca ter sistemske možnosti.

Glavni doprinos projekta je v povezovanju vseh obstoječih pravic in programov, vključevanju zdravnikov specialistov medicine dela, uporabi obstoječega znanja strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji, povezavi najpomembnejših deležnikov v procesu in razširitvi znanja na področju vračanja na delo na vse nivoje zdravstvenega varstva.

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

Preskoči na vsebino