Slovenska strategija pametne specializacije S4

V tem tednu je minister dr. Aleksander Jevšek spregovoril na srečanju partnerjev SRIP Hrana, ki je potekalo v okviru sejma AGRA in je bilo med drugim namenjeno praznovanju pete obletnice združenja. Akronim SRIP nadomešča dolgo ime združenja, strateško razvojno inovacijsko partnerstvo, drugi del naziva, Hrana pa nakazuje polje delovanja združenja – razvoj agroživilskega sistema v Sloveniji.

SRIP Hrana je sicer eno od devetih strateško razvojno inovacijskih partnerstev, ki so nastala ob uveljavitvi Slovenske strategije pametne specializacije – S4, ki jo je leta 2015 pripravila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. S Slovensko strategijo pametne specializacije so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in vzpostavljena je bila platforma za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kompetenc in kapacitet ter tistih, kjer ima inovacijski potencial za umeščenje na globalnih trgih. Vloga S4 je za uspešen razvoj Slovenije izjemnega pomena, saj predstavlja enega ključnih orodji za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega prostora, obenem pa vzpostavlja gospodarske razvojne grozde – strateška razvojno inovacijska partnerstva ali SRIP-e. Partnerstva delujejo na podlagi sodelovanja in povezovanja deležnikov z različnih področji, kar omogoča široko paleto znanja in izkušenj. V posamezen SRIP se povezujejo deležniki iz gospodarstva, izobraževalnih in ostalih institucij znanja ter civilne družbe.

S4 zasleduje tri cilje, ki uspešno doseženi, zagotavljajo uspeh. To so:

• dvig dodane vrednosti na zaposlenega,
• izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij,
• dvig podjetniške aktivnosti.

Na podlagi teh ciljev so bili v S4 opredeljeni trije prednostni stebri v katere je razporejenih devet področji uporabe. Vsako od teh devetih področji pokriva svoj SRIP:

Digitalno:

• pametna mesta in skupnosti,
• pametne stavbe in dom z leseno verigo.

Krožno:

• mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
• trajnostna hrana,
• trajnostni turizem.

Industrija:

• tovarne prihodnosti,
• zdravje – medicina,
• mobilnost,
• materiali kot končni produkti.

Strategija pametne specializacije ostaja podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike tudi v programskem obdobju 2021-2027, kjer predstavlja omogočitveni pogoj za sprostitev evropskih sredstev znotraj Cilja politike 1 – Pametna Evropa. Prav zaradi tega smo v Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v letu 2020 pristopili k prenovi S4. Osrednji cilj prenovljene in nadgrajene strategije, strategije S5 je zeleni prehod, ki tudi sicer predstavlja osrednjo vsebinsko os programskega obdobja 2021-2027. S5 je zato usmerjena v modernizacijo industrij in trajnostno proizvodnjo v posameznih prednostnih področjih.

Foto: arhiv SVRK (Klemen Razinger)