Tukaj smo za vas

Vsak evropski projekt je bi gost v naši hiši.

Vizija

Direktorat za kohezijo združuje sektorje, ki vodijo ter učinkovito in redno upravljajo z evropskimi viri sredstev, ki so eno ključnih orodij politike spodbujanja razvojih ciljev Slovenije. Upoštevajoč razpoložljiva sredstva, zahtevnost sistema izvajanja in izvedbene strukture, v danih časovnih okvirih programskih obdobij, transparentno in sistematično prispevajo h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije na slovenskem prostoru, v čezmejnem sodelovanju, mednarodnih in transnacionalnih mrežah in povezavah.

Poslanstvo

Upravljanje programov, ki prinaša evropska sredstva v Republiko Slovenijo, je strateška razvojna naloga, ki mora biti aktiven proces. Sistem izvajanja, kot orodje za uresničevanje zastavljenih ciljev, mora biti v vseh razmerah prilagodljiv, odziven in dolgoročno usmerjen. Okvir za sistem predstavlja transparentna pravna podlaga, ustrezna administrativna zmogljivost in proaktivno in ciljno vodenje.

Sektor za upravljanje bdi nad omogočitvenimi pogoji. To so pogoji, ki so določeni z Uredbo (EU) 2021/1060 in morajo biti izpolnjeni, da država lahko črpa EU sredstva. Država sprejme ustrezne zakonske podlage, strategije, nacionalne programe ipd., s katerimi poskrbi, da se lahko kohezijska politika na tistem področju ustrezno izvaja.

Vodi koordinacijo izvajanja Listine o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v okviru evropske kohezijske politike. Ne samo, da spremlja izvajanje, pač pa tudi sodeluje v postopkih odločanja o pritožbah ter skrbi za organizacijo izobraževanj javnih uslužbencev s tega področja.

S posredniškimi telesi sklepa sporazume o načinu izvajanja nalog.

Skladno z 11. točko 69. člena Uredbe 2021/1060/EU, skupaj s posredniškimi telesi, pripravi Opis sistema upravljanja in nadzora, ga ustrezno posodoblja, objavlja in o tem obvesti Urad za nadzor proračuna.

Skrbi za sprejetje in objavo izvedbenega načrta programa (INP). INP je vsebinska in finančna razčlenitev PEKP in podlaga za pripravo državnega proračuna. Prikaz INP, ki je razčlenjen po prednostnih nalogah, specifičnih ciljih, neposrednih proračunskih uporabnikih, predlagateljih finančnega načrta, po načinu izbora operacij, po skladih, po kohezijskih regijah, po letih in morebitnih drugih atributih, sprejme OU in ga objavi na spletni strani www.evropskasredstva.si.

V pristojnosti Sektorja za upravljanje je načrtovanje državnega proračuna v okviru evropske kohezijske politike in spremljanje ter odločanje o načrtu razvojnih programov (NRP) – OU odloča o uvrstitvi novih projektov v NRP in spremembah projektov v NRP na podlagi predloga neposrednega proračunskega uporabnika po predhodni uskladitvi z MF. Odloča pa tudi o prerazporeditvah pravic porabe, v kolikor ZIPRS ne določa drugače, med postavkami namenskih sredstev EU in postavkami slovenske udeležbe.

Sektor za upravljanje pokriva tudi področje revizij in poročanja o nepravilnostih in goljufijah. Skrbi za pripravo navodil na tem področju in vnos v informacijski sistem ter vodi evidenco izvedenih revizij.

Sodeluje pri pripravi navodil, priročnikov, strategij in drugih dokumentov in ima vlogo pri koordiniranju programiranja novega programskega obdobja – je povezovalni člen med organom upravljanja in posredniškimi telesi.

Sektor nastopa v vlogi glavnega koordinatorja za informacijski sistem evropske komisije – SFC (System for Fund Management in the European Union), naloga sektorja je dodeljevanje pravic uporabnikom, skupaj z Ministrstvom za finance pa pomaga tudi pri posredovanju različnih poročil na Evropsko komisijo.

Koordinira in usmerjamo delo odbora za spremljanje ter koordinira pripravo gradiv za spremljanje kakovosti izvajanja operativnega programa in drugih izvedbenih dokumentov evropske kohezijske politike.

Ključna naloga sektorja je zagotavljanje uspešnega, učinkovitega upravljanja izvajanja evropske kohezijske politike operativnega programa kohezijske politike v republiki Sloveniji za cilj naložbe za rast in delovna mesta.  Pri tem sektor intenzivno sodeluje s posredniškimi telesi, ki kohezijsko politiko izvajajo.

V tem okviru smo pristojni za pregledovanje ustreznosti javnih razpisov, ki jih pripravljajo posredniška telesa in posameznih projektov, posredovanih s strani posredniških teles ter izdajo odločitev o podpori, ki je podlaga za sofinanciranje operacij.

Za lažje in učinkovitejše izvajanje  evropske kohezijske politike pripravimo ustrezna navodila in jih ,v rednem sodelovanju s posredniškimi telesi in po potrebi tudi z revizijskim organom, uskladimo.

Učinkovitejše upravljanje, zlasti z namenom odpravljanja težav pri vsebinski izvedbi oziroma implementaciji zagotavljamo z redno komunikacijo med pristojnimi državnimi organi in upravičenci .

Na podlagi izvajanja operacij spremljamo izvajanje in porabo sredstev  evropske kohezijske politike ter sodelujemo pri pripravi načrta porabe le teh. Ravno tako redno spremljano napredek izvajanja operacij, sofinanciranih iz posameznega sklada oz. programa ter obdelava fizičnih in finančnih kazalnikov, izvajanje skrbništva posameznih razvojnih prioritet, prednostnih osi ipd. Kar pogosto pomeni tudi priprava vsebinskih analiz, informacij, gradiv in poročil o izvajanju. Precej pozornosti je namenjeno pripravi informacij o potrebnih spremembah in dopolnitvah programskih dokumentov ter ostalih gradiv nadzornim odborom in Odboru za spremljanje.

Za odpravljanje težav pri vsebinski izvedbi oziroma implementaciji vzdržujemo redno komunikacijo med pristojnimi državnimi organi, posredniškimi telesi in upravičenci.

Aktivno sodelujemo pri revizijah tako nacionalnih, kot tudi evropskih revizijah.

Za izboljšanje vsebine in izvajanje posameznega programa evropske kohezijske politike  sodelujemo pri aktivnostih vrednotenja.

Zelo smo aktivni pri pripravi programskih izhodišč in dokumentov za večletne finančne okvire na področju kohezijske politike.

Ključna naloga sektorja je zagotavljanje informacijske podpore načrtovanju, izvajanju, spremljanju,  poročanju in vrednotenju izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

V tem okviru smo zadolženi za  celovito upravljanje informacijskega sistema IS e-MA (to pomeni IS e-MA in IS e-MA2, v nadaljevanju IS) in njegovih storitev, načrtujemo in obvladujemo tehnični del njegovega razvoja ter vzdrževanja, skrbimo za nemoteno delovanje infrastrukture, na kateri deluje IS in nemoteno delovanje samega IS. Zagotavljamo tudi spremljanje in nadzor dela pogodbenih izvajalcev pri opravljanju storitev.  Ena naših ključnih nalog je tudi zagotavljanje upoštevanja pravil varnostne politike IS e-MA.

V okviru povezovanja z drugimi IS upravljamo sistem za izmenjavo podatkov, zlasti z IS MFERAC in IS e-CA, v okviru katerega zagotavljamo vzpostavitev in tekoče delovanje prenosa podatkov med informacijskimi sistemi za izvajanje evropske kohezijske politike v RS, za potrebe spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in nadzora nad izvajanjem operacij.

V okviru delovanja IS zagotavljamo skrbništvo nad njegovimi procesi in ključnimi šifranti, sodelujemo pri pripravi in prilagajanju procesov izvajanja razvojnih programov in programov EU v Sloveniji z vidika informacijske podpore, sodelujemo pri pripravi vsebinskih predlogov, navodil in ostalih izvedbenih dokumentov s področja evropske kohezijske politike, zagotavljamo informacijsko podporo finančnemu in fizičnemu spremljanju izvajanja programov ter sodelujemo z drugimi domačimi in mednarodnimi organi in inštitucijami v okviru celotnega področja službe.

Za nemoteno delo nudimo uporabnikom IS podporo na vseh ravneh (upravičencem, agentom, posredniškim telesom, organu upravljanja, organu za certificiranje, revizorjem, ipd.), prav tako pa zanje organiziramo in izvajamo usposabljanja, kar je še zlasti pomembno ob vzpostavljanju IS.

V okviru namena, za katerega je IS vzpostavljen, pripravljamo in zagotavljamo tudi podatke za poročanje o izvajanju razvojnih programov in projektov EU v Sloveniji ter podporo pri pripravi različnih poročil na vseh ravneh, to je organu upravljanja, organu za potrjevanje, posredniškim organom/telesom in drugim uporabnikom s področja evropske kohezijske politike, smo podpora zahtevam organa upravljanja, posredniških organov/teles in drugih javnih institucij glede poročanja in priprave analiz s področja dela, sodelujemo pri pripravi analiz, informacij, gradiv in poročil o izvajanju sistema posameznega sklada oz. programa, prav tako pa koordiniramo in izvajamo aktivnosti, potrebne za zaključevanje projektov v okviru posameznih skladov oziroma programov ob zaključku posameznega programskega obdobja.

Sektor S5 služi kot tehnični sekretariat vzpostavljeni delovni skupini vlade državnih sekretarjev (DSDS) za podporo izvajanju Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5) in kot koordinator priprave ter izvajanja S5, ki je omogočitveni pogoje za Cilj politike 1 (Pametna Evropa) EKP 2021 – 2027.

Koordinacija izvajanja S5 v celotni shemi večnivojskega upravljanja se izvaja na naslednji način:

• s koordinacijo procesa stalnega podjetniškega odkrivanja z vsemi deležniki peterne vijačnice in priprave predlogov za spremembe akcijskih načrtov in prednostnih področij S5 za obravnavo na DSDS S5,
• s sodelovanjem pri medresorskem usklajevanju strateških razvojnih dokumentov in pripravi odločitev na ravni Vlade RS,
• s koordinacijo priprave in usklajevanjem izvajanja celotnega svežnja ukrepov S5, vključno s potrjevanjem operacij izvajanj OP
• z izvajanjem spremljanja in evalvacij izvajanja ukrepov iz strategije S5 in priprave obdobnih poročil za Vlado RS,
• s podporo vključevanju deležnikov RRI v čezregijske mreže in konzorcije za kandidaturo na centralizirane razpise EU in druge vire financiranja,
• s predstavniki Slovenije na formacijah EU povezanih z izvajanjem Strategije pametne specializacije.

Stopiti skupaj je začetek; usklajevanje je napredek; skupno delo je uspeh.

V Sektorju za kontrolo smo zadolženi za sistem preverjanj v okviru izvajanja evropske kohezijske politike in drugih finančnih mehanizmov. Preverjanja, ki se izvajajo administrativno in na kraju samem, obsegajo pregled upravičenosti izdatkov na projektih in programih, skladnosti s pravili Evropske unije, programskimi pravili in nacionalnimi pravili. Preverja se tudi morebitno dvojno financiranje. 

V oddelku za kontrolo Cilja 1 – Naložbe za rast in delovna mesta skrbimo za učinkovit sistem preverjanj v okviru vsakokratnega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Spremljamo in nadziramo izvajanje preverjanj po ministrstvih, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike.

V oddelku za kontrolo Cilja 2 – Evropsko teritorialno sodelovanje smo zadolženi za opravljanje prvostopenjske kontrole slovenskih upravičencev v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja, programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora.

Urad za Interreg in finančne mehanizme izvaja naloge organa upravljanja s podporo skupnega tehničnega sekretariata za programe čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, naloge nacionalnega organa za čezmejne, transnacionalne in medregionalne programe v pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter naloge upravljanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP (Evropski gospodarski prostor).

Izvajanje Interreg programov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je namenjeno krepitvi čezmejnega, medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja na številnih področjih, tako na notranjih kot tudi na zunanjih mejah EU.

V programskem obdobju 2021–2027 Slovenija sodeluje v štirih čezmejnih programih (Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska, Slovenija-Hrvaška in Italija-Slovenija) in petih transnacionalnih programih (Območje Alp, Srednja Evropa, Mediteran, Podonavje in Jadransko-jonski program (ADRION).

Evropska politika na področju notranjih zadev v programskem obdobju 2021-2027 se izvaja v okviru treh skladov:

Sklad za azil, migracije in vključevanje prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, kar zajema različne vidike skupne azilne politike in politike priseljevanja EU. Prav tako podpira ukrepe, povezane z mednarodno zaščito, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav, in operacije s področja vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na območju Evropske unije. Za izvajanje programa je na voljo 44,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Sklad za notranjo varnost prispeva k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Evropski uniji: zlasti s preprečevanjem terorizma, radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boju proti njim, s pomočjo žrtvam kaznivih dejanj in njihovo zaščito ter s pripravami na z varnostjo povezane incidente, tveganja in krize, zaščito pred njimi in njihovim učinkovitim obvladovanjem v okviru področja delovanja. Za izvajanje programa je namenjenih 26,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Tretji program – Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko – zagotavlja trdno in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah. S tem prispeva k zagotavljanju visoke notranje varnosti v Evropski uniji ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb ter ob doslednem spoštovanju ustreznega evropskega pravnega reda, mednarodnih obveznosti Evropske unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov. Za izvajanje programa je na voljo 113,8 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se bo program v določeni meri spremenil zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junij 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 združuje pet skladov, med drugimi tudi Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Ključni namen združitve skladov je povečati usklajenost in sinergije med instrumenti financiranja EU, ki zagotavljajo pomembno podporo ljudem in katerih namen je izboljšati njihov življenjski standard, povečati prožnost in njihovo odzivnost na izzive ter omogočiti poenostavitev načrtovanja in upravljanja skladov ter tako zmanjšati upravno breme organov in upravičencev.

Trinajsti specifični cilj ESS+ je namenjen obravnavanju materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi.

Sredstva v okviru trinajstega specifičnega cilja so načrtovana v okviru ločenega programa. Stopnja sofinanciranja EU je 90 odstotkov.

Na Direktoratu za kmetijstvo pripravljamo strateške in programske dokumente o skupni kmetijski politiki in razvoju podeželja.

V okviru svojih pristojnosti izvajamo naloge s področja trajnostnega kmetijstva, kmetijskih trgov in sektorskih načrtov ter programa razvoja podeželja. Pristojni smo za strukturne politike, urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, vodenje registra kmetijskih gospodarstev ter področje podnebnih sprememb. Skrbimo tudi za področje sistemov kmetijskega znanja in informiranja, vključno s šolstvom in nevladnimi organizacijami.

S prejemom evropskih sredstev prevzemamo tudi obveznosti komuniciranja. S tem zasledujemo cilja transparentnosti in preglednosti, obenem pa osveščamo o rezultatih in priložnostih investiranja z evropskimi sredstvi. Z željo po učinkovitem in usmerjenem delovanju koordiniram komunikacijske aktivnosti Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji, programov Interreg, Programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti, skladov s področja notranjih zadev ter Programa za ribištvo in akvakulturo. Sinergije v komuniciranju iščemo tudi s Skupno kmetijsko politiko in Načrtom za okrevanje in odpornost.

Izvajanje Interreg programov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je namenjeno krepitvi čezmejnega, medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja na številnih področjih, tako na notranjih kot tudi na zunanjih mejah EU. V programskem obdobju 2021–2027 Slovenija sodeluje v štirih čezmejnih programih (Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska, Slovenija-Hrvaška in Italija-Slovenija).