Slovenija uradno poslala v Bruselj 3,2 milijarde težak program kohezijske politike

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je danes Evropski komisiji uradno poslala Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027. »Zaključili smo eno glavnih nalog te vlade, zdaj moramo poskrbeti za čim hitrejši začetek izvajanja projektov,« je dejal minister Jevšek.

Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021 – 2027 je tehnično usklajen z Evropsko komisijo, predhodno pa so ga potrdile tudi Vlada RS in kohezijski regiji. Po besedah ministra za razvoj in  evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksandra Jevška lahko pričakujemo, da ga bo Evropska komisija potrdila decembra. Prvi razpisi pa bodo predvidoma objavljeni spomladi 2023.

 »SVRK je tako v zelo kratkem času zaključila eno najbolj nujnih in pomembnih nalog, ki je bila tudi prioriteta te vlade. Zdaj moramo poskrbeti za čim hitrejši začetek izvajanja projektov, saj bomo le tako lahko uspešni pri črpanju evropskih sredstev,« je poudaril minister Jevšek in ob tem spomnil, da bo novo programsko obdobje 2 leti krajše od prejšnjega.

Že pred časom je SVRK napovedala tudi določene poenostavitve v postopkih izvajanja oziroma pregleda porabe evropskih sredstev, kar naj bi pripomoglo k boljši učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.

Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027 je eden temeljnih dokumentov, ki bo Sloveniji omogočil dostop do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev za določene cilje politik in tehnično pomoč. Čeprav gre za programsko obdobje 2021-2027, se bo program lahko izvajal do konca leta 2029.

Slovenija bo v tem obdobju imela na razpolago (brez tehnične pomoči):

• 793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod; za naložbe, kot so pridobivanje sončne energije in vetra; za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb; za poplavno varnost, odvajanje in čiščenje vode;
• 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; za naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti; za digitalizacijo;
• 741 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanja in usposabljanja;
• 511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost; za naložbe kot je posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture;
• 85 milijonov evrov za teritorialne pristope kot sta urbani in lokalni razvoj;
• 249 milijonov evrov za Savinjsko-Šaleško regijo zaradi opuščanja rabe premoga in za prestrukturiranje Zasavja.