Pametna specializacija je orodje za transformacijo gospodarstva

Ekipa pametne specializacije S5 na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je v torek, 5. marca, skupaj s SRIP Krožno gospodarstvo organizirala delavnico podjetniškega odkrivanja.

Na začetku dogodka je vse prisotne v imenu gostitelja, Štajerske gospodarske zbornice, pozdravila Nina Meglič, vodja projektne pisarne in koordinatorka SRIP – Krožno gospodarstvo, ki je udeležence popeljala čez dnevni red in pričakovanja kaj naj bi delavnica podjetniškega odkrivanja prinesla za podjetja.

Nato je predala besedo vodji sektorja za pametno specializacijo na MKRR  Marku Hrenu, ki je udeležencem predstavil koncept pametne specializacije kot orodja za transformacijo gospodarstva. Za globalno konkurenčnost evropske proizvodnje je potrebno mobilizirati  najboljše RRI akterje v EU . Razviti moramo inštrumente financiranja, da bodo čezregijski razvojni podjemi  čim hitreje in na najvišji kvaliteti na trgu. Poudaril je, da pametno specializacijo na osnovi mapiranja konkurenčnih prednosti pripravljajo vse regije, saj tako učinkoviteje vzpostavijo partnerstva in oblikujejo investicijske projekte. V zadnjih 10 letih je delo mapiranja opravljeno, regije so izpostavile svoje  potenciale,  pospešiti pa je potrebno inovativne mehanizme financiranja.

Hren je zbranim predstavil prihajajoče spodbude in ukrepe za digitalni in zeleni prehod MSP in velikih podjetij. Tamatika dogodka Priložnosti slovenskega gospodarstva v okviru S5, ki se osredotoča na prehod v krožno gospodarstvo je v sržu vsebin, ki bodo opredeljevale  naše prioritete v naslednjih letih:  prehod v trajnostno gospodarstvo, potrošnjo in proizvodnjo. V nadaljevanju je predstavil vlogo koncepta S3 in S5 v globinski transformaciji gospodarstva, v prehodu skoz DEEP TECH inoviranje. Ko govorimo o DEEP TECH imamo v mislih integracijo vseh tehnologij, procesov in poslovnih modelov že v dizajnu inoviranja, je še dodal Marko Hren.

Pri predstavitvi Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije, je poudaril, da smo Strategijo postavili in usmerili v krožno, saj ima tako vzhodna kot zahodna kohezijska regija izkazane potenciale v tej smeri. Vsaka izmed domen na S5, ima za seboj grozde, strateško-inovacijska partnerstva, ki vključujejo akterje iz četvorne vijačnice inoviranja. SRIP-e razvijamo,  a to je »tek na dolge proge«, saj moremo ustvariti stabilne grozde in poskrbeti za njihovo stabilno financiranje. Dodal je še, da je vloga grozdov pri pomoči podjetjem ključna, predvsem v luči dvojnega prehoda in internacionalizacije in to so ključni razlogi, zakaj je članstvo v SRIP za podjetja lahko koristno.

Na primeru blockchain je predstavil primer LCA – (Life cycle assessment) – presoja izdelkov v celotnem življenjskem ciklu, ki bo ob uveljavitvi digitalnega potnega lista standard in prihaja do nas skozi različne regulative kot je uredba o taksonomiji, ki preprečuje, da bi dajali kredite za netrajnostne naložbe, preprečuje, da bi uvažali surovine, materiale, ki niso pridelane na trajnostni način. To se bo dotaknilo vsakega podjetja in malega obrtnika, je še poudaril.  

V svoji predstavitvi je Hren predstavil različne instrumente pridobivanja evropskih sredstev, od prijav na I3 projekte (Interregional Innovation Investment Instrument), do programa Obzorje, kjer ima Slovenija odlične rezultate ter Interreg programov. V oktobru so bili razpisi tudi na European Innovation Valleys (EU), kamor se bodo dolgoročno koncentrirala vlaganja. Hren je kot primer ambicioznosti vlaganj Slovenije izpostavil  primer  INNORENEW.

Dr. Slobodan Šešum, generalni direktor Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je z udeleženci delavnice odprl aktivno razpravo o povezavah na mednarodnih trgih. Podjetja je spomnil, da je Ministrstvo za zunanje zadeve in njihovi ekonomski svetovalci vzvodi v rokah podjetij, potrebujejo pa konkretne pobude z njihove strani, da jih lahko uspešno povežejo na mednarodnih trgih. Vsem je skupno, da želijo dvigniti dodano vrednost naših podjetij in države, je še poudaril.

Nina Meglič, vodja projektne pisarne in koordinatorka SRIP – Krožno gospodarstvo, je predstavila kaj so v zadnjih letih, od ustanovitve SRIP Krožno, dosegli. Prioriteta, ki si jo je SRIP zadal je prenos tehnologij, saj je s tem največ koristi za vse vključene v partnerstvo. Predstavila je dobre projekte, izkušnje in vzpostavljene nove verige vrednoti, ki so v tem času nastali. Sodelujejo v veliko mednarodnih projektih in partnerstvih kot je S3 in iniciativah kot je Vanguard. Predstavila je Katalog kompetenc, ki so ga oblikovali skupaj s podjetij. Katalog je namenjen napovedovanja kompetenc za področje Krožnega gospodarstva za naslednjih 5 do 10 let ter skladno s tem so pripravili analizo vrzeli v kompetencah na tem področju. Vzporedno s tem so pripravili program usposabljanja za zaposlene, ki so ga posredovali tudi različnim fakultetam, ki izvajajo pilotne projekte za mikrodokazila. Mikrodokazila so oblika vseživljenjsekga učenja, ki bo omogočila zaposlenim, da pridobijo dokazilo o novo pridobljenih znanjih na določenem področju. Predstavila je tudi razpis za invencije, ki ga SRIP Krožno izvaja že drugo leto zapored.

Tjaša Polc, koordinatorica SRIP MATPRO, je predstavila delovanje SRIP-a Materiali kot končni produkti. Predstavila je prednosti in priložnosti, ki jih partnerstvo ponuja. Poudarila je, da obstaja še veliko možnosti in priložnosti za povezovanja med SRIP-i, tudi na področju internacionalizacije in gospodarskih delegacij. Podjetja vključena v SRIP MATPRO imajo izredne uspehe v dvigu dodane vrednosti, kar je velika konkurenčna prednost SRIP-a.

Predstavila je primer dobre prakse z raziskovalno razvojnim projektom MARTINA, ki je slovenski model poslovno-tehnološkega sodelovanja na področju razvoja novih jekel, aluminijevih zlitin in multikomponentnih materialov ter je primer najsodobnejšega inoviranja v svetu. Projekt MARTINA je kasneje rezultiral v še dveh uspešnih projektih MARTIN IN ČMRLJ. Dotaknila se je tudi projekta SIPCAST- Slovenskega pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin, ki ga načrtujemo v vzhodni Sloveniji.

Veliko zanimanje podjetij je vzbudila predstavitev dr. Pal Levina in Tjaše Dobnik iz Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ki sta podjetjem sprva predstavila delovanje agencije ARIS ter se nato dotaknila konkretne časovnice predvidenih javnih razpisov. Pojasnila sta kakšni razpisi se predvidevajo, svetovala sta podjetjem na kakšen način naj pripravljajo razpise in kaj so najpogostejše napake, ki po nepotrebnem podaljšujejo roke.

Delavnico podjetniškega odkrivanja S5 je zaokrožila zaključna predstavitev  Vladimirja  Rudla in mag. Boruta Jurišića iz RRA Podravje s predstavitvijo dobrih praks njihove agencije. Med drugim sta predstavila konkretne težnje k ukoreninjanju koncepta S3 v regije, kjer so naletali na podobne težave kot akterji na nacionalni ravni – učinkovito pridobivanje in analiza verodostojnih podatkov za presojo konkurenčnih prednosti. V tem kontekstu je delavnica pozdravila namero za vzpostavitev skupnega RRI stičišča. Podjetjem sta podelila veliko koristnih nasvetov kje in kako poiskati priložnosti za svoja podjetje, tako na domačem kot mednarodnem trgu.

Delavnica se je zaključila v pozitivnem duhu debate in iskanju sinergij med različnimi udeleženci.