Sklad je 1. in 2. oktobra 2025 na idilični lokaciji Pohorje Village Wellbeing Resorta pripravil dvodnevno konferenco Izzivi in kompetence prihodnosti. Veseli smo, da se je dogodka udeležilo veliko predstavnikov podjetij, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, socialnih partnerjev ter drugih strokovnjakov, ki so skupaj iskali odgovore na vprašanje, kako izzive trga dela spremeniti v priložnosti.
Konferenca je združila sveže poglede, strokovna znanja in navdihujoče prakse, s katerimi smo skupaj razmišljali o tem, kako digitalna preobrazba, demografske spremembe in tehnološki napredek lahko postanejo priložnost za vse generacije zaposlenih.
Dogodek je s toplino in pronicljivostjo povezovala Mojca Mavec, ki je vodila pogovore o prihodnosti dela, vlogi kompetenc in pomenu sodelovanja med ljudmi. Udeleženci so skozi razprave in primere dobrih praks iskali poti do bolj odpornega, vključujočega in kompetentnega trga dela prihodnosti.
Prvi dan konference je bil namenjen vprašanju, kako podaljšati delovno aktivnost starejših zaposlenih in jih opolnomočiti za uspešno delo v času digitalne preobrazbe. Drugi dan pa smo predstavili kakšna je vloga in prispevek sklada k reševanju izzivov prihodnosti.
Ob otvoritvi konference je udeležence uvodoma nagovorila mag. Barbara Leder, direktorica sklada, ki je poudarila, da so ljudje in njihovo znanje največja vrednost vsakega delovnega okolja. Izpostavila je, da so starejši zaposleni neprecenljiv vir izkušenj, znanja in stabilnosti, zato je ključno, da jim omogočimo priložnosti za učenje, razvoj in aktivno vlogo pri preoblikovanju trga dela.
V razpravah, ki so sledile so strokovnjaki iz gospodarstva, javnih institucij in raziskovalnih organizacij spregovorili o izzivih staranja prebivalstva, pomanjkanju kadrov in pomenu razvoja kompetenc za daljšo delovno aktivnost. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks, ki kažejo, da je mogoče s prilagojenimi pristopi, mentorstvom in vseživljenjskim učenjem ustvarjati okolje, kjer se starejši zaposleni počutijo vključene, motivirane in cenjene. Konferenco pa smo zaključili z razpravo, da kompetence prihodnosti niso le digitalne.
Okrogla miza: Starejši zaposleni – ključ do prihodnosti trga dela
Na okrogli mizi »Vloga starejših zaposlenih v prihodnjem razvoju trga dela« so predstavniki različnih institucij – od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), Urada za makroekonomske analize in razvoja (UMAR), Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, JŠRIPS RS ter Partner Teama – osvetlili ključne izzive, priložnosti in usmeritve za prihodnji razvoj slovenskega trga dela v luči staranja prebivalstva.
Skupno sporočilo vseh govorcev je bilo jasno: starejši zaposleni niso breme, temveč pomemben vir znanja, stabilnosti in izkušenj, ki jih bo treba v prihodnje še bolj sistematično vključevati v razvojne strategije podjetij in države.
Predstavnik UMAR, Mitja Perko, je poudaril, da Slovenijo v naslednjih desetletjih čaka izrazit upad števila prebivalcev v delovno aktivni dobi: »Demografske projekcije so jasne: število prebivalcev v običajni delovno aktivni dobi (20–64 let) bo v prihodnjih letih nadalje upadalo, vsako leto jih bo približno 8.000 manj – kar je kot izguba enega Maribora na desetletje. To bo pomenilo pritisk na gospodarstvo in zdravstvo, zaostrene razmere pa bomo lahko blažili z zaposlovanjem tuje delovne sile. Že danes je okoli 16 % zaposlenih tujih državljanov, v prihodnosti pa bo njihov delež najverjetneje še višji.«
Perko je opozoril, da bo morala Slovenija okrepiti vlaganja v znanje, digitalne kompetence in tehnologijo, če želi ohraniti produktivnost in konkurenčnost gospodarstva ob starajoči se delovni sili.
Povezovanje vlaganj v ljudi in tehnologijo
Gorazd Jenko z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je izpostavil potrebo po celostni državni strategiji vlaganj v kadre. »Država mora povezati vlaganja v ljudi in tehnologijo, sicer bomo težko dosegli preboj v produktivnosti. Ključno bo razviti platformo za napovedovanje kompetenc, ki nam bo pomagala usmerjati izobraževalni sistem in politike zaposlovanja,« je dejal Jenko.
Po njegovih besedah se Slovenija lahko uspešno pripravi na demografske spremembe le, če bo znala uskladiti svoje naložbe z dolgoročnimi potrebami gospodarstva in trga dela.
Starejši in migracije – dve plati iste zgodbe
Predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje, mag. Daša Babič, je opozorila, da ima Slovenija že od leta 2017 negativen naravni prirastek, rast prebivalstva pa zagotavljajo predvsem migracije. »Stereotipi in predsodki pri zaposlovanju starejših še vedno obstajajo, zato je potrebno tako z ozaveščanjem posameznikov, delodajalcev, širše javnosti in tudi s programi aktivne politike zaposlovanja– starejšim omogočiti kakovostna in prilagojena delovna mesta ter dostop do vseživljenjskega učenja.«
Na Zavodu ugotavljajo, da se odnos delodajalcev do starejših zaposlenih izboljšuje – predvsem zaradi pomanjkanja kadrov, pa tudi večje ozaveščenosti o prednostih izkušenih delavcev.
Preostanek Reportaže o konferenci si lahko preberete TUKAJ.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
