Evropska unija je v okviru Programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo namenila 5,7 milijona evrov za štiri nove projekte, ki bodo v naslednjih letih preizkušali rešitve za bolj trajnostno in inovativno akvakulturo. V središču teh pobud je želja, da bi modra ekonomija, to so dejavnosti, ki izkoriščajo in ohranjajo morsko in vodno okolje, postala ena od gonilnih sil evropskega prehoda v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
Čeprav skupni znesek morda ni velik, gre za pomembno sporočilo novih smernic s katerimi želi Evropska komisija spodbuditi tesnejše sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, podjetji, lokalnimi skupnostmi in vlagatelji, ter omogočiti, da se ideje iz laboratorijev hitreje preoblikujejo v uporabne rešitve v praksi. Sredstva so namenjena projektom, ki se dotikajo različnih vidikov modre ekonomije: od pametnega upravljanja obalnih območij in uvajanja obnovljivih virov energije na morju, do razvoja sodobnih oblik ribogojstva in gojenja alg.
Najobsežnejši izmed izbranih projektov se imenuje »Mediterranean Blue Economy Hubs« (MED-Hubs), v katerem bodo v Sredozemlju vzpostavil dve inovacijski središči. Prvo v Španiji, posvečeno obnovljivim morskim virom energije, in drugo v Italiji, namenjeno trajnostni akvakulturi. V teh središčih bodo raziskovalci, podjetja in ribogojci razvijali skupne pilotne rešitve, preizkušali nove tehnologije in iskali načine, kako povezati tradicionalno pridelavo hrane z novimi oblikami modre industrije. Ključna ideja projekta je, da se znanje, ki nastaja v raziskovalnih institucijah, prenese v prakso ribogojnic in manjših podjetij, kjer ima lahko neposreden učinek. Predvideno trajanje: 24 mesecev; prispevek EU: okoli 1,49 milijona EUR.
Drugi projekt se imenuje ATL.A.HUB in se osredotoča na kopensko gojenje alg podprto z biotehnologijo. Alge so v zadnjem desetletju postale ena izmed najbolj obetavnih surovin modre ekonomije, saj so vir beljakovin, bioaktivnih snovi in trajnostnih materialov. Evropska unija želi z investicijami v to področje okrepiti svojo konkurenčnost na svetovnem trgu proizvodnje alg, kjer imajo azijske države že dlje časa primat. Projekt bo povezal dve največji evropski raziskovalni in proizvodni središči za gojenje alg iz Lizbone in kanarskega otoka Gran Canaria. Predvideno trajanje: 36 mesecev; prispevek EU: okoli 1,58 milijona EUR.
Podoben poudarek ima tudi projekt OCEAN GARDENS, ki se posveča razvoju odprtih morskih sistemov za gojenje alg. Na Gran Canarii bo zgrajen poskusni objekt s površino približno 40.000 m2, namenjen proizvodnji okoli 300t suhe biomase na leto. Posebnost projekta je, da ne preučuje le ekonomske izvedljivosti, temveč tudi okoljske učinke: vpliv na zajemanje ogljika, lokalno biodiverziteto in stanje morskih ekosistemov. Gre za koncept t. i. regenerativne akvakulture, ki ne skuša le zmanjšati vpliva na okolje, ampak ga celo izboljšati. Predvideno trajanje: 36 mesecev; prispevek EU: okoli 995.000 EUR.
Četrti projekt, SEAGROW, je usmerjen v vzpostavitev standardov in poslovnih modelov za gojenje alg kot del širšega ekosistemskega pristopa. Pilotno območje bo v zalivu Galway na Irskem, kjer bodo partnerji preizkušali, kako lahko velike naprave za gojenje alg služijo kot proizvodne enote orodje za izboljšanje morskih habitatov. Poleg tehničnih rešitev bodo v sklopu projekta razvili okoljske kazalnike, protokole za spremljanje vplivov in osnovo za evropsko oznako trajnostne akvakulture. Predvideno trajanje: 36 mesecev; prispevek EU: okoli 1,58 milijona EUR.
Skupno vsem štirim projektom je zavedanje, da prihodnost ribogojstva in širše modre ekonomije ne temelji zgolj na večji proizvodnji, temveč na boljšem povezovanju sektorjev. Akvakultura je danes splet številnih disciplin: biologije, inženirstva, kemije, ekonomije in okoljske znanosti. Ti projekti poskušajo ustvariti okolje, kjer se ti svetovi srečajo — in kjer inovacija ni cilj sama po sebi, ampak sredstvo za bolj učinkovito in odgovorno rabo vodnih virov.
Za ribogojnice po Evropi ti primeri pomenijo predvsem model, kako sodelovati in rasti. Udeležba v takšnih projektih odpira vrata do raziskovalne infrastrukture, novih znanj in finančnih instrumentov, ki so posameznim ribogojcem pogosto nedosegljivi. Hkrati kaže, da prihodnost akvakulture ne bo nujno v velikih industrijskih obratih, ampak v mreži manjših, med seboj povezanih enot, ki delijo tehnologijo, izkušnje in trg.
Izvedba projektov bo seveda odvisna od številnih dejavnikov. Tehnološko je odprto morsko gojenje alg še vedno zahtevno, saj zahteva natančno spremljanje pogojev, odpornost opreme in učinkovito logistiko. Tudi okoljski vidiki bodo morali biti skrbno spremljani, da se zagotovi, da nove metode resnično prispevajo k zmanjšanju obremenitev. A če bodo partnerji uspeli vzpostaviti modele, ki so tako tehnološko izvedljivi kot tudi gospodarsko vzdržni, bodo s tem postavili temelje za novo generacijo trajnostne akvakulture. Pomen teh projektov presega posamezne rezultate. Gre za dokaz, da se modra ekonomija vse bolj razume kot prostor sodelovanja in znanstvene ustvarjalnosti, ne zgolj kot vir surovin. Z vključevanjem start-upov, raziskovalnih institucij in obalnih skupnosti se krepi občutek, da je razvoj morja in voda skupna naloga, ki zahteva znanje, transparentnost in dolgoročno odgovornost.
Za Slovenijo, čeprav nima obsežnega morskega sektorja, ima pa močno tradicijo sladkovodnega ribogojstva, so takšne pobude priložnost za povezovanje in prenos dobrih praks. Slovenske ribogojnice se lahko vključijo kot partnerji v prihodnje evropske projekte, predvsem na področjih, kjer je njihova velikost prednost: pri pilotnih poskusih, testiranju senzorjev, digitalnem spremljanju kakovosti vode ali razvoju kombiniranih sistemov, ki združujejo gojenje rib in alg. Slovenija ima čiste vodne vire, dobro razvit raziskovalni sektor in naraščajoče zanimanje za trajnostno prehrano. To pomeni, da lahko kljub omejeni obali postane del širših mrež modre ekonomije. Sodelovanje z raziskovalnimi središči in podjetji v drugih državah omogoča dostop do tehnologij in znanja, ki bi jih bilo težko razviti samostojno. Na dolgi rok to pomeni tudi večjo odpornost in konkurenčnost slovenskega ribogojstva. Ključno sporočilo teh projektov je, da prehod na trajnostno akvakulturo ne pomeni radikalne spremembe, temveč postopno nadgradnjo obstoječih praks. Uporaba digitalnih orodij, boljše spremljanje pogojev, uvajanje novih vrst in izboljšano upravljanje z viri so koraki, ki se lahko izvajajo že zdaj. Evropska sredstva nudijo okvir, v katerem lahko ribogojnice preizkusijo te pristope brez prevelikega finančnega tveganja.
Čeprav je skupni obseg sredstev razmeroma majhen, gre za pomemben vzorec, ki nakazuje, kako želi EU graditi prihodnost akvakulture: skozi sodelovanje, prenos znanja in zavedanje, da mora biti vsaka rast usklajena z okoljem, v katerem nastaja. V tem smislu se evropski pristop razlikuje od industrijskih modelov drugod po svetu, kjer prevladujeta količina in hitrost. Evropska usmeritev temelji na kakovosti, inovacijah in odgovornosti, kar ustreza tudi slovenskim razmeram. V prihodnjih letih se bodo podobni razpisi ponavljali, saj je področje modre ekonomije eden od prioritetnih delov Green Deal strategije. Zato je pomembno, da se ribogojci, raziskovalne ustanove in odločevalci že zdaj pripravijo na vključevanje: s skupnimi projekti, povezovanjem in zbiranjem podatkov, ki bodo služili kot podlaga za prihodnje pobude.
Evropska vlaganja v inovacije ne pomenijo le tehnološkega napredka, ampak tudi spremembo odnosa do vode kot vira življenja in gospodarskega potenciala. Ribogojnice in drugi akvakulturni obrati so lahko pomemben del te zgodbe. Ne le kot pasivni prejemniki sredstev, temveč kot partnerji v razvoju, ki povezuje tradicijo s sodobno znanostjo. Če je bila prva faza razvoja akvakulture v Evropi usmerjena predvsem v povečanje proizvodnje, se naslednja osredotoča na kakovost, transparentnost in vključevanje v širše ekosisteme. Novi evropski projekti kažejo, da je mogoče te cilje združiti: ustvariti trajnostno gospodarsko dejavnost, ki spoštuje naravo, spodbuja inovacije in odpira priložnosti za nove generacije ribogojcev.
Avtorji članka so zaposleni na Oddelku za zootehniko, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je izvajalec operacije “Izmenjava znanja – e-novice: vzpostavitev in vzdrževanje sistema za pošiljanje e-novic z zagotavljanjem relevantnih vsebin in uredniškega dela” na aktivnosti Akvakultura, ki temelji na znanju, in raziskave, Programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
