Cilji politik

Z namenom razvoja in izboljšanja raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanja naprednih tehnologij bomo krepili investicije v izobraževalno, raziskovalno infrastrukturo ter raziskovalne kapacitete, še posebej v povezavi z nacionalnimi strateškimi razvojnimi prioritetami, kar je ključno za znanstveno odličnost ter za izvajanje vrhunskih raziskav.

Za krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest bomo nadgradili storitve podpornega podjetniškega in inovacijskega okolja za konkurenčno podjetništvo in naslovili vse ključne ciljne skupine pri spodbujanju znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo.

Podprli bomo  digitalizacijo storitev in procesov, izboljšali digitalno povezljivost in podprli gradnjo odprte visokozmogljive širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer taka omrežja danes še ne obstajajo in za njihovo gradnjo ni interesa operaterjev/investitorjev.

V tem kontekstu se Slovenija zavezuje, da bo s sredstvi v okviru Partnerskega sporazuma iskala največji učinek pri: dobavi čiste, dostopne in varne energije; pospeševanju prehoda k trajnostni in pametni mobilnosti; mobilizaciji industrije za čisto in krožno gospodarstvo; pobudi za prenovo – z gradnjo in prenovo na energetsko in snovno učinkovit način; ambicijah za doseganje ničelnega onesnaževanja za okolje brez toksičnih snovi; ohranjanju in obnovi ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter blažitvi podnebnih sprememb; oblikovanju regij in mest, ki so odporna na vplive podnebnih sprememb in pri drugih področjih, v skladu s specifičnimi pobudami v okviru Evropskega zelenega dogovora.

Na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bomo prednostno vlagali v energetsko prenovo stavb. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam bo bistveni del vlaganj namenjen za ukrepe protipoplavne varnosti, nadgradnjo sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju in dvig pripravljenosti ter odziva na poplave, velike požare v naravnem okolju in žled ter vremenske ujme. Za ohranjanja biotske raznovrstnosti bomo sredstva ESRR prednostno usmerili v območja Natura 2000.

V podporo razvoju vseevropskega prometnega omrežja bomo podprli investicije v posodobitev železniške infrastrukture. Poleg investicij na TEN-T železniškem omrežju bomo naslovili tudi nadgradnjo postaj in odsekov obstoječih regionalnih železniških prog, ki gravitirajo k večjim urbanim območjem. Še bolj bomo spodbujali uporabo kolesa za potrebe dnevne mobilnosti z izgradnjo sistema kolesarskih poti v širših mestnih območjih.

Ukrepe bomo usmerili predvsem v zmanjšanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti in z namenom podaljševanja delovne aktivnosti. Podprli bomo pridobivanje znanj in spretnosti, ključnih za uspeh posameznika v družbi, prilagojenih prihodnosti dela in globalnim spremembam. Podprli bomo tudi ukrepe za izboljšanje vključevanja v družbo in izboljšanje zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin, programe socialnega vključevanja in socialne aktivacije ter ukrepe za razvoj in zagotavljanje socialno varstvenih storitev in storitev v skupnosti. Z namenom krepitve vloge kulture in turizma bomo sredstva ESRR v KRVS namenili tudi celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. 

Cilj Slovenije je, da še naprej spodbuja endogene potenciale in tako zmanjšuje razvojne razlike. Tako bo v okviru cilja politike 5 preko teritorialnih pristopov naslovila urbani razvoj, endogeno razvojno politiko in lokalni razvoj. Pobude od spodaj navzgor bodo prilagojene glede na raznovrstne razvojne potrebe in izzive posameznih območij ter različne oblike poselitve, ki jih ni mogoče nasloviti enovito. Sredstva bomo namenili za izgradnjo vključujoče družbe in nadaljnji celostni družbeno-gospodarski razvoj v mestnih in podeželskih območjih, s posebno pozornostjo na zmanjšanju razlik med socialno – ekonomsko prikrajšanimi osebami in območji. Pristop CTN bomo uporabili za podporo projektom urbane prenove. Projekti CLLD pa bodo prispevali k boljši kvaliteti življenja lokalnega prebivalstva, zagotavljali ustrezno dostopnost storitev tako v urbanih središčih kot na podeželju, izboljšali področje dolgotrajne oskrbe in preventivnih zdravstvenih ukrepov, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, krepitev kompetenc ter skrbi za prikrajšane skupine.

Končni teritorialni in tematski obseg podpore Sklada za pravični prehod bo definiran po tem, ko bosta potrjena območna načrta za pravični prehod, ki sta del Programa. V območnih načrtih je orisan proces prehoda na nacionalni ravni, vključno s časovnico izvedbe ključnih korakov za doseganje podnebnih in energetskih ciljev do 2030 in za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do 2050.