Projekt Crafts4Future je povezal dediščino, trajnost in skupnostno sodelovanje. S čezmejnim povezovanjem med Slovenijo in Madžarsko smo si prizadevali za ohranjanje rokodelskih tradicij, izboljšanje socialne vključenosti ter razvoj lokalnega gospodarstva. Osredotočili smo se na revitalizacijo podeželskih skupnosti s pomočjo rokodelstva, ki temelji na trajnostnih praksah in obnovljivih naravnih materialih, ki jih pridobivamo v bližnji okolici in brez izčrpavanja naravnih virov. V delavnicah smo uvajali krožno gospodarstvo – zmanjšanje odpadkov in ponovno uporabo materialov, kot so koruzno ličje, vrbova šiba in reciklirano blago. Mladi so pod mentorstvom mojstrov pridobivali praktične veščine ter se učili, kako lahko s sodobnimi pristopi v rokodelstvu in obrtništvu ustvarjajo priložnosti za samozaposlitev in podjetništvo. Posebna pozornost je bila namenjena socialno ranljivim skupinam, predvsem osebam z invalidnostjo, ki so skozi projekt dobile nove možnosti za delo in vključitev v družbeno življenje. Projekt je prispeval k zmanjšanju socialne izključenosti ter krepitvi zaupanja med skupnostmi na obeh straneh meje. Lokalni prebivalci in rokodelci so zgradili dolgoročne čezmejne povezave. Trajnostno sodelovanje temelji na prenosu znanj med državama, s čimer smo zagotovili ohranjanje dediščine in naravnih virov za prihodnje generacije. Crafts4Future je z inovativnim povezovanjem rokodelstva, trajnosti in socialnega vključevanja pokazal, kako lahko kulturna dediščina prispeva k trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti življenja, sploh na podeželju.
Projekt je inovativen
Projekt Crafts4Future je inovativen zaradi edinstvene povezave med rokodelsko dediščino, trajnostnimi praksami in socialnim vključevanjem. Tradicionalne obrti, ki jim grozi izumiranje, je potrebno podpirati s prenosi znanj predvsem na mlade. Zanimive jim postanejo, ko tradicijo sodobno nadgrajujemo in ozaveščamo o sodobnih trajnostnih rešitvah, kot so uporaba lokalnih, obnovljivih materialov in principov krožnega gospodarstva. Rokodelci so skozi projekt osvojili nove metode izdelave in tehnik, ki stremijo k zmanjševanju odpadkov in bolj odgovorni rabi virov, s čimer smo ustvarili model okolju prijazne obrti. Na socialnem področju je projekt uvedel inovacijo z aktivnim vključevanjem ranljivih skupin, predvsem oseb z invalidnostjo, ki so pridobile nova znanja in priložnosti za vključitev v delovno okolje. Predvsem na podeželju je večja socialna vključenost teh skupin velik izziv.
Povezovanje partnerjev iz Slovenije in Madžarske je omogočilo izmenjavo starih, tradicionalnih znanj, ki jih ohranjamo eni ali drugi, kar je še dodatno okrepilo inovativni čezmejni model sodelovanja. Mladi so pod mentorstvom mojstrov rokodelcev pridobivali praktične veščine ter se učili, kako s sodobnimi pristopi v obrtništvu ustvariti nove priložnosti za podjetništvo in razvoj trajnostnega turizma. Crafts4Future je tako postavil nove standarde za ohranjanje dediščine skozi trajnost in socialno odgovornost.
Projekt pomembno vpliva na lokalno okolje
Projekt Crafts4Future je pomembno prispeval h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji na obmejnem območju Slovenije in Madžarske. Z revitalizacijo rokodelskih praks in trajnostnim razvojem smo vzpostavili temelje za dolgoročno povezanost skupnosti, krepitev lokalnega podjetništva in ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti. Na gospodarskem področju je projekt spodbudil razvoj lokalnih podjetij in samozaposlitve. Mladi in rokodelci so pridobivali znanja o trajnostni proizvodnji, krožnem gospodarstvu in podjetništvu, ustvarjali so nove trajnostne izdelke z dodano vrednostjo. Uporaba lokalnih, obnovljivih materialov zniža stroške in ne izčrpava okolja. Spoznali so, da trajnostni izdelki nagovarjajo turiste, ki iščejo pristna, trajnostna doživetja ter cenijo tradicionalne in kakovostne izdelke iz naravnih materialov, s čimer podpremo trajnostni turizem. Socialno kohezijo smo krepili z vključevanjem ranljivih skupin, predvsem oseb z invalidnostjo, ki so v projektu pridobile nova znanja in možnosti za vključitev v delovno okolje. Sodelovanje z lokalnimi prebivalci je ustvarilo močne povezave znotraj skupnosti in med državama, kar je pripomoglo k zmanjšanju socialne izključenosti in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. Projekt je imel tudi pomemben ozemeljski vpliv, saj je z delavnicami in sodelovanjem rokodelcev utrdil čezmejne vezi. Prenos znanj med Slovenijo in Madžarsko je omogočil izmenjavo dobrih praks na področju ohranjanja dediščine in trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. S tem smo poudarili kulturno identiteto regije ter ustvarili pogoje za dolgoročno trajnostno upravljanje območja. Kazalniki, ki ponazarjajo uspešnost projekta, vključujejo izvedbo sedmih čezmejnih delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 170 oseb in trajno sodelovanje najmanj šestih organizacij, ki bodo še naprej razvijale rokodelstvo in kulturno dediščino skozi trajnostno povezovanje.
V soboto, 14. junija 2025, je grajsko dvorišče v Murski Soboti zaživelo v duhu tradicije in ustvarjalnosti z izvedbo prvega Pomurskega rokodelskega festivala »Pod grajskimi arkadami« v okviru čezmejnega projekta Crafts4Future. Festival je navdušil tako z bogatim programom kot z izjemnim obiskom.
Dogodek je kot prijaviteljica projekta otvorila Sara Köleš Ribeiro z nagovorom in predstavitvijo ideje festivala, temelječe na uspehu projekta Crafts4Future in izboru na natečaju »EU projekt, moj projekt«. Slavnostno noto so dogodku dali tudi nagovori naslednjih visokih gostov:
dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, o pomenu čezmejnega sodelovanja,
mag. Dejan Židan, državni sekretar na MGTS, o vlogi rokodelstva v razvoju podeželja in turizma,
ga. Gabrijela Küzma, vodja programa Interreg SI-HU, o podpori lokalnim skupnostim in novem projektu C4F-ELEVATE, ki se začne 1. septembra 2025.
Prisotna sta bila tudi dr. Tanja Roženbergar, predsednica Slovenskega etnološkega društva, ter g. Jure Lang, podžupan Mestne občine Murska Sobota.
Festival je bil zasnovan kot predstavitveni dogodek projekta Crafts4Future, sofinanciranega iz programa Interreg VI-A Slovenija–Madžarska. Organizatorji, zadruga Pomelaj kot prijavitelj projekta in Pomurski muzej Murska Sobota kot soorganizator, so nad odzivom obiskovalcev več kot navdušeni.
Obiskovalci so množično prisluhnili kulturnemu programu, nakupovali unikatne rokodelske izdelke ter se z veseljem udeleževali brezplačnih rokodelskih delavnic, ki so potekale v treh tematskih sklopih. Poleg sejma in delavnic je festival ponudil še vodena ogleda muzejske razstave, kulinarično ponudbo iz Pomurja in glasbeni nastop skupine Marko banda, ki je poskrbela za pravo festivalsko vzdušje.
Kaj so pripravili za udeležence?
Rokodelski sejem in prikazi v živo
Obiskovalci so spoznali spretnosti rokodelskih mojstrov, ki še danes obvladajo tehnike, kot so pletenje iz koruznega ličja, vrbove šibe, slame, krašenje pirhov s škrabanjem, lončarstvo in keramika, izdelovanje lesenih izdelkov, oblikovanje krep papirja, tradicionalno medičarstvo in še mnogo več. Vsak rokodelec je predstavil svojo zgodbo in svoje ročno izdelane dragocenosti, obenem pa pokazal svoj doprinos regionalnemu bogastvu ohranjene nesnovne kulturne dediščine, ki je del naše nacionalne prepoznavnosti in družbene identitete.
Brezplačne ustvarjalne delavnice
Sredi grajskega dvorišča so potekale ustvarjalne delavnice pod mentorstvom spretnih rokodelcev za otroke, mladostnike in odrasle. Priložnosti, da se tradicije naučijo z ustvarjalnostjo lastnih rok, je bilo veliko!
Okusi domačnosti – kulinarična ponudba
Poleg tradicionalnega rokodelstva je festival ponudil tudi izbrane domače dobrote: postružnjače, zlejvanke, gibanice, domač kruh, suhe mesnine, domače sire, osvežilne sokove in morda tudi nekaj sveže zelenjave za lahkotne poletne prigrizke ter dišeče okusno sadje, ki v tem času bujno zori v nasadih lokalnih pridelovalcev.
Vodeni ogledi v Pomurskem muzeju
Muzej, ki domuje prav v grajskih prostorih, je pripravil dve posebni strokovni vodenji, ki sta bili posvečeni tudi rokodelski dediščini in zgodbam, ki so vtkane v izdelke in tehnike naših prednikov.
Edinstveno grajsko okolje
Sredi parka, pod arkadami, ob mizicah, stojnicah in otroškem smehu je nastal prostor, kjer se srečata preteklost in prihodnost, lokalno in čezmejno, ustvarjalnost in druženje.
Festival je gostil okrog 20 rokodelcev iz 14 različnih panog, med njimi nosilce certifikatov Art&Craft, častne nazive Priznani rokodelec in nosilce enot Registra nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Pridružila sta se tudi dva madžarska rokodelca iz partnerske organizacije Vasvári Nagytérségi Népfőiskoláért Alapítvány, ki sta ob predstavitvi izdelkov izvedla tudi interaktivni delavnici – lončarjenje na vretenu in suho polstenje.
Festival je presegel vsa pričakovanja – obisk, vzdušje in bogat kulturni program so dokaz, da je lokalno rokodelstvo še kako živo in pomembno. Ponosni smo, da smo s tem dogodkom ne le uspešno predstavili evropski projekt in program, temveč prispevali tudi k krepitvi rokodelske identitete Pomurja.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
