Izgradnja kolesarske poti po trasi opuščene železniške proge med Koroško in Šaleško (na relaciji med Dravogradom, Otiškim vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo, Gornjim Doličem in Velenjem) je potekala v več fazah. Najzahtevnejša je bila finalna faza – izgradnja povezave skozi sotesko Huda Luknja, ki je bila s projektom »Izgradnja regionalne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti« zaključena v letu 2024. Predmet projekta je bila ureditev regionalne državne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, katera večinoma poteka vzdolž glavne ceste G1-4 Zg. Dolič – Velenje. Večji del kolesarske poti je umeščene po trasi stare opuščene železniške proge med Velenjem in Dravogradom, z vsemi še ohranjenimi objekti.
Projekt je zajemal ureditev kolesarske poti v dolžini 9,5 km, sanacijo treh obstoječih predorov, umestitev galerije in novega predora, umestitev šestih novih objektov (nadvozov in mostov) v prostor, rekonstrukcije obstoječih lesenih mostov, umestitev štirih počivališč za kolesarje, sanacije 15 obstoječih kamnitih opornih zidov, umestitev novih opornih/podpornih konstrukcij, ureditev razsvetljave, …
Regionalna kolesarska povezava je povezala občino Velenje kot pomembno regionalno središče z zaledjem (občino Mislinja in naprej) in sicer v prvi vrsti z namenom zagotavljanja dnevne mobilnosti s kolesom ter trajnostne mobilnosti v širšem konceptu.
Projekt uresničuje cilje celostnih prometnih strategij, ki vključujejo tudi naloge vzpostavitve zveznih povezav večjih urbanih središč z zaledjem. Dodana vrednost projekta pa je obogatitev turistične ponudbe destinacij Koroška in Šaleška, kjer kolesarjenje predstavlja enega izmed ključnih produktov. O uspešnosti projekta in izkoriščenosti poti priča tudi število uporabnikov, v letu 2024 je števec v Hudi luknji zabeležil 96.435 kolesarjev.
Projekt je inovativen
Inovativnost projekta se odraža v spreminjanju namembnosti in revitalizaciji opuščene degradirane železniške infrastrukture v infrastrukturo, ki omogoča trajnostne oblike mobilnosti za lokalno prebivalstvo ter atraktivna turistična doživetja za obiskovalce / turiste. Projekt je posredno bistveno prispeval tudi k ohranjanju tehniške dediščine in izboljšanju njene interpretacije. Dodatno se inovativnost kaže tudi v tem, da ni ostalo zgolj pri izgradnji kolesarske poti, ampak je le ta nadgrajena z logistično podporo (avtobusnimi prevozi za kolesarje, digitalizacijo, …), s promocijskimi ukrepi za to, da se bodo poti uporabniki še v izdatnejši meri posluževali tudi za namene dnevne mobilnosti, kar je bil glavni namen gradnje, z aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva (kot npr. z izvedbo širokega spektra kulturnih prireditev lokalnih društev v sklopu Dneva ljubiteljske kulture na Štrekni), …
Projekt pomembno vpliva na lokalno okolje
Kohezija projekta se najbolj plastično izkazuje v vzpostavljeni skupni infrastrukturi, ki je prometno povezala dve sosednji regiji – Koroško in Šaleško – v Sloveniji, in posredno dodatno še Južno Koroško v Avstriji. Ob tem je pomembno izpostaviti tudi vzpostavitev in delovanje novih partnerstev na področjih trajnostne mobilnosti in regionalnega razvoja kot celote, z akterji iz teh treh regij ter z nacionalnega in deželnega nivoja. Ta partnerstva so temelj za zagotavljanje trajnosti rezultatov projekta in njihovo nadgrajevanje v bodočnosti. Za merljivost učinkov in rezultatov projekta sta bila zastavljena kriterija delež potovanj, opravljenih z nemotoriziranimi prometnimi načini ter zmanjšanje emisij CO2 iz osebnega avtomobilskega prometa. Vsaj za prvi kriterij lahko že po prvem letu od izgradnje poti ugotovimo, da je izkoriščenost nad pričakovanji. V letu 2024 je kolesarski števec v Hudi luknji je zabeležil 96.435 kolesarjev (v obe smeri). Pričakovano se je največ kolesarilo v treh poletnih mesecih, z vrhuncem avgusta, ko je mehanizem za beleženje kolesarjev prečilo kar 24.467 koles.
V petek, 17. oktobra 2025, so v okviru natečaja EU projekt, moj projekt 2025 v Centru Lopan v Mislinji otvorili zanimivo razstavo, ki je uokvirila kolesarsko pot Štrekna v kontekstu razvoja kolesarstva na Koroškem in izven regije. Na dogodku “Štrekna včeraj, danes in jutri” so udeleženci stopili v preteklost, ko je po trasi še sopihal vlak, hkrati pa se dotaknili ključnih točk razvoja, zaradi katerih je danes slikovita kolesarska pot eden ključnih turističnih produktov Koroške in Šaleške. Na dogodku je bila tudi podeljena plaketa za Naj EU projekt 2025, saj je bila izgradnja regionalne kolesarske povezave, ki je povezala občino Velenje kot pomembno regionalno središče z zaledjem (občino Mislinja in naprej), podprta z evropskimi sredstvi. Slavnostno so jo prevzeli: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja, Marija Brložnik, predstavnica Mestne občine Velenje in Uroš Rozman, direktor RRA Koroške.
Udeleženci so se sprva sprehodili v zgodovino Mislinjske železniške proge, ki je bila zgrajena 20. decembra 1899. Lokalna proga je povezovala razvite kraje Mislinjske in Šaleške doline in v to okolje vnašala razvoj, ki ga je bil takrat deležen prostor ob teh najpomembnejših prometnih žilah. Sedemdeset let so potniški in tovorni vlaki prevažali potnike, dostavljali materialne dobrine in bili nekaj časa tudi glavni vir informacij, preden je nerentabilnost proge, ki ji je botroval izum naprednejšega stroja – motorja na notranje izgorevanje in posledičen razmah cestnega prometa, vlak iztrgala iz vsakdana ljudi. Leta 1968 je progo še zadnjič presopihal potniški, že leto kasneje pa tudi tovorni vlak.
Kmalu umaknjene tračnice so za sabo pustile utrjeno traso, ki se je je med lokalnim prebivalstvom prijelo ime Štreka oz. Štrekna (izvor iz nemškega jezika), saj je bila ponekod priljubljena površina za sprehode in igro. Med leti 2007 in 2013 so se občine Mislinja, Slovenj Gradec in Dravograd odločile, da to traso uredijo v večnamensko površino za namen hoje in kolesarjenja. Kmalu za tem se je pojavila težnja po vzpostavitvi zaključenega regijskega kolesarskega omrežja, za kar je bilo potrebno zgraditi še manjkajoča odseka med Gornjim Doličem in Velenjem (10 km) in Otiškim Vrhom ter Dravogradom na drugi strani (1 km). Oboje je bilo s pomočjo evropskih sredstev realizirano v pretekli finančni perspektivi.
Štrekna, slikovita kolesarska pot, ki po starih tirih vodi v nova doživetja, je tako z leti postala več kot le trasa za pogajanje pedal. Je celovit turistični produkt, ki predstavlja enega temeljev regijske usmerjenosti v zeleni turizem, kot eno najlepše urejenih kolesarskih poti v Sloveniji pa jo prepoznavajo tudi mnogi domači in tuji obiskovalci, ki jo raziščejo ob pogajanju pedal.
Otvoritev razstave sta popestrila dva čudovita nastopa učencev Osnovne šole Mislinja, za prijetno pogostitev pa so poskrbeli iz Slomškovega doma.
Avtor fotografij: Žiga Prasnic.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
