Spoznajte TOP 20 projektov za 20 let Slovenije v EU.
Izgradnja kolesarske poti po trasi opuščene železniške proge med Koroško in Šaleško (na relaciji med Dravogradom, Otiškim vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo, Gornjim Doličem in Velenjem) je potekala v več fazah. Najzahtevnejša je bila finalna faza – izgradnja povezave skozi sotesko Huda Luknja, ki je bila s projektom »Izgradnja regionalne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti« zaključena v letu 2024. Predmet projekta je bila ureditev regionalne državne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, katera večinoma poteka vzdolž glavne ceste G1-4 Zg. Dolič – Velenje. Večji del kolesarske poti je umeščene po trasi stare opuščene železniške proge med Velenjem in Dravogradom, z vsemi še ohranjenimi objekti.
Projekt je zajemal ureditev kolesarske poti v dolžini 9,5 km, sanacijo treh obstoječih predorov, umestitev galerije in novega predora, umestitev šestih novih objektov (nadvozov in mostov) v prostor, rekonstrukcije obstoječih lesenih mostov, umestitev štirih počivališč za kolesarje, sanacije 15 obstoječih kamnitih opornih zidov, umestitev novih opornih/podpornih konstrukcij, ureditev razsvetljave, …
Regionalna kolesarska povezava je povezala občino Velenje kot pomembno regionalno središče z zaledjem (občino Mislinja in naprej) in sicer v prvi vrsti z namenom zagotavljanja dnevne mobilnosti s kolesom ter trajnostne mobilnosti v širšem konceptu.
Projekt uresničuje cilje celostnih prometnih strategij, ki vključujejo tudi naloge vzpostavitve zveznih povezav večjih urbanih središč z zaledjem. Dodana vrednost projekta pa je obogatitev turistične ponudbe destinacij Koroška in Šaleška, kjer kolesarjenje predstavlja enega izmed ključnih produktov. O uspešnosti projekta in izkoriščenosti poti priča tudi število uporabnikov, v letu 2024 je števec v Hudi luknji zabeležil 96.435 kolesarjev.
Projekt je inovativen
Inovativnost projekta se odraža v spreminjanju namembnosti in revitalizaciji opuščene degradirane železniške infrastrukture v infrastrukturo, ki omogoča trajnostne oblike mobilnosti za lokalno prebivalstvo ter atraktivna turistična doživetja za obiskovalce / turiste. Projekt je posredno bistveno prispeval tudi k ohranjanju tehniške dediščine in izboljšanju njene interpretacije. Dodatno se inovativnost kaže tudi v tem, da ni ostalo zgolj pri izgradnji kolesarske poti, ampak je le ta nadgrajena z logistično podporo (avtobusnimi prevozi za kolesarje, digitalizacijo, …), s promocijskimi ukrepi za to, da se bodo poti uporabniki še v izdatnejši meri posluževali tudi za namene dnevne mobilnosti, kar je bil glavni namen gradnje, z aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva (kot npr. z izvedbo širokega spektra kulturnih prireditev lokalnih društev v sklopu Dneva ljubiteljske kulture na Štrekni), …
Projekt pomembno vpliva na lokalno okolje
Kohezija projekta se najbolj plastično izkazuje v vzpostavljeni skupni infrastrukturi, ki je prometno povezala dve sosednji regiji – Koroško in Šaleško – v Sloveniji, in posredno dodatno še Južno Koroško v Avstriji. Ob tem je pomembno izpostaviti tudi vzpostavitev in delovanje novih partnerstev na področjih trajnostne mobilnosti in regionalnega razvoja kot celote, z akterji iz teh treh regij ter z nacionalnega in deželnega nivoja. Ta partnerstva so temelj za zagotavljanje trajnosti rezultatov projekta in njihovo nadgrajevanje v bodočnosti. Za merljivost učinkov in rezultatov projekta sta bila zastavljena kriterija delež potovanj, opravljenih z nemotoriziranimi prometnimi načini ter zmanjšanje emisij CO2 iz osebnega avtomobilskega prometa. Vsaj za prvi kriterij lahko že po prvem letu od izgradnje poti ugotovimo, da je izkoriščenost nad pričakovanji. V letu 2024 je kolesarski števec v Hudi luknji je zabeležil 96.435 kolesarjev (v obe smeri). Pričakovano se je največ kolesarilo v treh poletnih mesecih, z vrhuncem avgusta, ko je mehanizem za beleženje kolesarjev prečilo kar 24.467 koles.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
