Med 28. septembrom in 1. oktobrom 2026 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni kongres Aquaculture Europe 2026 (AE2026), ki je slovensko prestolnico za štiri dni postavil v središče evropske in svetovne akvakulture. Dogodek je združil več kot 2.500 udeležencev iz znanstvenih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih strokovnih organizacij iz kar 80 držav ter ponudil priložnost za predstavitev slovenskega znanja, inovacij in proizvodov iz akvakulture mednarodni javnosti.
Kongres, ki ga organizira Evropsko združenje za akvakulturo (European Aquaculture Society – EAS), je letos potekal pod osrednjo temo »Aquaculture in Global Change« oziroma »Akvakultura v času globalnih sprememb«. Strokovni program je bil namenjen razpravi o prihodnosti akvakulture v razmerah podnebnih sprememb, naraščajočih pritiskov na vodne vire, spreminjajočih se proizvodnih pogojev in potrebe po zagotavljanju trajnostne oskrbe s hrano.
V okviru devetih vzporednih strokovnih sekcij so raziskovalci in drugi strokovnjaki predstavili najnovejša znanstvena spoznanja s področij prehrane in zdravja vodnih organizmov, genetike, dobrobiti gojenih vrst, novih tehnologij vzreje ter učinkovitejše rabe naravnih virov. Pomemben del dogodka je predstavljala tudi mednarodna razstava, na kateri se je predstavilo približno 170 podjetij, raziskovalnih ustanov in drugih organizacij s področja akvakulture.
Slovenija se je predstavila v okviru nacionalnega paviljona
Posebno pozornost je pritegnil slovenski nacionalni paviljon, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo. Paviljon je na enem mestu povezal slovenske raziskovalne in izobraževalne ustanove, podjetja ter druge deležnike, ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju akvakulture v Sloveniji. Na nacionalnem paviljonu so sodelovali: Ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za ribištvo Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ribogojnica Fonda (Zavod You(r)sea), ribogojnica Vodomec, G2O d.o.o. in tehnološko podjetje Waboost d.o.o. Obiskovalci so lahko spoznali slovenske raziskovalne dosežke, tehnološke rešitve, inovativne pristope k vzreji vodnih organizmov ter kakovostne proizvode domače akvakulture. Nacionalna predstavitev je poudarila pomen sodelovanja med znanostjo, gospodarstvom in državo ter pokazala, da ima Slovenija kljub razmeroma majhnemu obsegu proizvodnje znanje in razvojni potencial za nadaljnjo krepitev sektorja.
Slovenski paviljon je bil tudi prostor številnih strokovnih srečanj, izmenjave izkušenj in navezovanja novih mednarodnih stikov. Sodelujočim je omogočil neposredno predstavitev njihovega dela širši strokovni javnosti ter vzpostavljanje povezav za morebitno prihodnje raziskovalno in poslovno sodelovanje.
Slovenska akvakultura tudi skozi kulinariko
Pomemben del nacionalne predstavitve je bila promocija slovenskih proizvodov iz akvakulture skozi kulinarično doživetje. Priznani slovenski chef Mojmir Šiftar je obiskovalcem pripravljal izvirne jedi iz lokalno pridelanega slovenskega brancina in šarenke, pri čemer je uporabljal sezonske sestavine ter sodobne kulinarične pristope.
Degustacije so obiskovalcem približale kakovost in raznolikost slovenskih rib ter pokazale, da imajo lokalno pridelani proizvodi iz akvakulture pomembno mesto tudi v sodobni gastronomiji. Obenem so predstavljale priložnost za promocijo domače proizvodnje, kratkih dobavnih verig in večje prepoznavnosti slovenskih rib med potrošniki.
Povezovanje znanja in razvoja za prihodnost
Kongres Aquaculture Europe 2026 je ponovno potrdil pomen mednarodnega sodelovanja pri iskanju odgovorov na izzive, s katerimi se sooča sodobna akvakultura. Razprave so pokazale, da bodo za nadaljnji razvoj sektorja ključni prenos znanja v prakso, uvajanje inovativnih proizvodnih tehnologij, učinkovita raba vode in energije ter prilagajanje spremenjenim okoljskim in gospodarskim razmeram.
Za Slovenijo je gostovanje tako pomembnega mednarodnega dogodka pomenilo priložnost za krepitev prepoznavnosti domačega sektorja in utrjevanje sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, proizvajalci, podjetji in drugimi deležniki. Aktivna udeležba slovenskih predstavnikov je prispevala k izmenjavi znanja in izkušenj ter odprla možnosti za nadaljnje sodelovanje v mednarodnem prostoru.
Sodelovanje slovenskega sektorja na dogodku je bilo povezano tudi z izvajanjem Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2027 (Program ESPRA 2021–2027), ki med drugim podpira trajnostni razvoj akvakulture, inovacije, prenos znanja in povezovanje deležnikov. Aquaculture Europe 2026 je tako za Slovenijo pomenil priložnost, da domača akvakultura predstavi svoje dosežke, okrepi mednarodno prepoznavnost in pokaže, da lahko tudi manjši sektor z znanjem, kakovostjo in sodelovanjem pomembno prispeva k prihodnosti evropske akvakulture.
Postavitev nacionalnega paviljona in udeležba na kongresu Aquaculture Europe 2026 sta bili sofinancirani iz aktivnosti Akvakultura, ki temelji na znanju, in raziskave, Programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
