Šola kohezije: zaključni del spremljanja projekta Vzpostavitev centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju

Dijaki Srednje tehniške šole v Kopru, ki so sodelovali v projektu Šola kohezije v lanskem šolskem letu (2023/24), so tudi po koncu spremljanja projekta aktivni v lokalnem okolju. Odpravili so se preveriti svoje ugotovitve tudi v praksi. Pripravili so povzetek obiska Kapitanije.

ZAKLJUČNI DEL PROJEKTA ŠOLA KOHEZIJE

V torek, 19. 11. 2024, smo dijaki 4. A, Srednja tehniška šola Koper, izpeljali zaključni del spremljave projekta Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanja v kriznih situacijah na morju, kjer smo ugotovitve projekta preverjali v praksi.

V projektu smo proučevali, ali je vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanja v kriznih situacijah na morju zmanjšala število nezgod in omogočil boljšo pripravljenost ob primeru izrednih dogodkov. Na mednarodnem dogodku, ki se je odvijal 2. in 3. 10. 2024 na Upravi RS za pomorstvo, so pripravili mednarodno vajo SARex 2024, v kateri se je preizkusilo delovanje pristojnih služb za iskanje in reševanje na morju med Italijo (italijanska obalna straža), Hrvaško (Ministarstvo za pomorstvo i promet – VTS) in Slovenijo (URSP). Z dijaki smo prisluhnili pristaniškemu kapitanu Alešu Rotarju, ki nam je predstavil, kako je potekala vaja, v kateri so ponazorili različne izredne dogodke, pri katerih lahko nov center za nadzor pomorskega prometa uspešno pripomore k hitremu zaznavanju izrednih dogodkov in pri njihovem reševanju. Pri tem je poudaril, da je zelo pomembno, da v obzir vzamemo več dejavnikov, da prepoznamo različne vetrove, ki lahko olajšajo ali pa poslabšajo samo iskanje, in da vedno upoštevamo morski tok. Naštel nam je tudi različne vetrove in razložil njihovo delovanje. Povedal nam je tudi, da so vaje potekale tako, da so pripravili pet lutk, ki so imele pritrjene listke s pripisi, za katero vrsto nezgode gre. Omenjene lutke so bile prosto spuščene v morje zaradi simulacije realnega dogodka, posledično pa zanosa lutk, kot bi se to zgodilo v resničnem dogodku. Vaja se je odvijala na širšem območju Tržaškega in Koprskega zaliva. Za namen iskanja so bile aktivirane različne službe (pomorska policija, vojska, italijanska obalna straža, URSP), ki so prispevale svoja sredstva – plovila. Največ ur (7) so porabili za zadnjo lutko, ki jo je morski tok odnesel globoko v Tržaški zaliv. S pomočjo italijanske obalne straže in aktivacijo dodatnega sredstva za iskanje – helikopterja, se je uspešno našla tudi zadnja lutka. Koordinacija celotne vaje je ves čas potekala iz novega centra za nadzor pomorskega prometa (CNP).

Nato smo se s čolnom Kapitanije odpravili na ogled območja dveh luških bazenov. Luška bazena sta strateško pomembna, saj prav njuno nadzorovanje prepreči
številne nesreče, do katerih bi lahko prišlo zaradi tako množičnega tovorniškega prometa Luke Koper kot tudi križark, ki prihajajo v Koper. Obstaja tudi nevarnost zasidranja predvsem zaradi vedno večjih ladij in majhne globine Koprskega zaliva. V pristanišče namreč vsako leto pripluje okoli 2000 ladij, od tega okoli 90 potniških.

Delno smo videli tudi, kako poteka delo v Kapitaniji, in se prepričali, da lahko le s pomočjo najmodernejših naprav – radarjev, elektronskih kart, kamer in ostale tehnološke opreme ter programov, skrbijo za varnost slovenskega morja in kakovostno organizirajo iskalne in reševalne akcije na morju.

Foto: Srednja tehniška šola Koper