Natečaj EU projekt, moj projekt 2024 je odprt. Prijave do 1. marca.

Poročilo o dosežkih S4 in izvajanju S5: S pametno specializacijo do priložnosti za preboj slovenskega gospodarstva

Vlada Republike Slovenije se je v sredo, 31. januarja 2024, seznanila s Poročilom o dosežkih Slovenske strategije pametne specializacije (S4).

Evropska komisija je zaradi pomanjkanja sodelovanja in vlaganj v skupne projekte gospodarstva na eni strani ter institucij na področju raziskav, razvoja in inovacij na drugi strani, že v okviru programskega obdobja 2014–2020 predstavila koncept Strategije pametne specializacije (znana pod kratico S3) z namenom spodbuditve in osredotočenja vlaganj držav in njihovih regij v raziskave in inovacije. Leta 2015 je bila izdelana Slovenska strategija pametne specializacije poimenovana kot S4.

S4 je predstavljala izvedbeni načrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo, ki temelji na inovacijski sposobnosti podjetij, spodbujanju razvojne transformacije in diverzifikacije produktov ter iskanju novih, propulzivnih tržnih niš. Ambiciozen načrt je zajemal spremembo razvojnega modela in upravljanja S4 preko strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), ki ostajajo osrednji mehanizem za usmerjanje osredotočenja prodornih gospodarskih področij v Sloveniji in s tem osrednji akter stalnega procesa podjetniškega odkrivanja tudi v obdobju 2021–2027.

Ključni poudarki iz Poročila o dosežkih S4 in izvajanju S5

Poročilo o dosežkih S4 in izvajanju S5 (Poročilo S4), na podlagi ekonomskih kazalnikov in podatkov pridobljenih od SRIP, analizira uspešnost izvedbe koncepta S4 glede na načrtovane kazalnike uspešnosti, vključno s produktivnostjo dela, ki je eden izmed ključnih orientirjev za presojo uspešnosti.

Kazalniki uspešnosti so bili preseženi, ali pa je njihova dinamika rasti primerljiva z evropskim povprečjem, kar skupaj z uspešnimi rezultati produktivnosti dela kaže na delno uspešnost doseženih ciljev S4. Hitrorastoča podjetja predstavljajo najbolj dinamičen del gospodarstva zato so z razvojnega vidika pomembna za rast in konkurenčnost gospodarstva, spodbujajo inovacije in internacionalizacijo.

V Poročilu S4 so v strnjeni obliki predstavljena prednostna področja uporabe oziroma SRIP s pregledom zastavljenih ciljev, najpomembnejših dosežkov, njihovega delovanja, krepitve sodelovanja med posameznimi SRIP in njihovega vključevanja v mednarodne verige vrednosti. Za vsak SRIP je bila podana skupna numerična ocena uspešnosti na osnovi petih izbranih kriterijev.

Za vse SRIP je izračunana tudi ocena tržnega potenciala, ki temelji na preteklih podatkih ekonomske uspešnosti, in sicer za prihodnjih pet let. Analiza je pokazala, da do leta 2027 v splošnem lahko zaznamo večji tržni potencial pri prodaji na tujih trgih. Skladno s tem se bo ugodno večal denarni tok iz poslovanja in dobiček. Vlaganja v raziskave in razvoj bodo stabilno rasla. Največje izzive je pričakovati na kadrovskem področju, kjer bo stopnja zaposlovanja naraščala minimalno, zato bo (verjetno sintetično bolj kot realno) naraščal tudi kazalnik produktivnosti dela.

Pomemben del Poročila S4 predstavljajo tudi globalno integrirani pristopi in analiza mednarodnega sodelovanja Slovenije, kjer je bilo ugotovljeno, da se je močno okrepilo mednarodno sodelovanje na strateški, programski in projektni ravni. Cilj krepitve je bilo močnejše pozicioniranje slovenskih inovacijskih deležnikov v regionalnih in globalnih verigah vrednosti (internacionalizacija navzven), krepitev raziskovalno-razvojnih oddelkov in kompetenc zaposlenih v podjetjih in institucijah znanja in privabljanje tujih vrhunskih kadrov in visokotehnoloških podjetij (internacionalizacija navznoter).

Analiza mednarodnega sodelovanja je pokazala, da bo prav relacijski kapital kot neotipljiv strukturni intelektualni kapital, pridobljen s sistematičnim vključevanjem Slovenije v evropske čezregijske verige vrednosti (S3 platforme, Vanguard, EIT/KIC, I3 itd.), ključen za prihodnjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

V Poročilu S4 je orisan sveženj ukrepov, ki je razdeljen na finančni in nefinančni del oziroma razvojno državo. Že v prvih treh letih izvajanja ukrepov S4 se je izkazalo, da je delež razpoložljivih razvojnih sredstev glede na razvojne možnosti, kompetence in potrebe deležnikov na omenjenih oseh Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (pre)nizek. Pomanjkanje sredstev je najbolj očitno na področju potrebnih vlaganj v RRI, še posebej za sofinanciranje skupnih razvojnih podvigov na TRL 3-6, kjer so tudi učinki dolgoročno največji.

Kako naprej? S5 – obdobje 2021 – 2027

V programskem obdobju 2021–2027 si je nova Strategija pametne specializacije v Sloveniji kot cilj dvojni prehod (Twin Transition) z uporabo t.i. deeptech (globoke in integralne rabe omogočitvenih tehnologij in novih poslovnih modelov za razliko od plitke/shallow uvedbe parcialnih HiTech). Dvojni prehod razumemo kot inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe. S tem pametna specializacija dobiva trajnostni značaj in se uveljavlja pod kratico S5 (ang. »Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy«) in predstavlja celovito in osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj znotraj cilja Pametna Evropa.

Poročilo je sklenjeno s predvidevanjem, da bodo v prihodnosti nišna usmerjenost, diverzificiranost in čezregijska narava inoviranja v konceptu globokih tehnologij prinesle povsem nove razsežnosti pri osredotočanju RRI institucij in podjetij ter S5 kot celote. Koncept S3 in z njim S5 je zaradi nuje zelenega in digitalnega prehoda ter koncepta uveljavljanja globokih tehnologij prerasel v ključno orodje EU za pospeševanje transformacije potencialno konkurenčnih ekonomskih aktivnosti in povezanih verig vrednosti, ki slonijo na čezregijskem sodelovanju.


Poročilo je dostopno tukaj.

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

Preskoči na vsebino