V obdobju 2014-2020 je bilo s kohezijskimi sredstvi izpeljanih več kot devet tisoč projektov

V Ljubljani je potekala slovesnost ob zaključku Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Minister Jevšek je v nagovoru poudaril, da je Slovenija uspešno izkoristila vsa razpoložljiva kohezijska sredstva, s katerimi se je izboljšala infrastruktura, spodbudilo inovacije ter ustvarilo nova delovna mesta v številnih regijah po Sloveniji.

»Vsaka nova zaposlitev; vsaka naložba v socialno vključenost in ohranjanje okolja; vsako partnerstvo; vsak meter nove ali obnovljene ceste in železnice; vsaka cev, po kateri teče pitna voda, so rezultat prizadevanj za dosego temeljnega cilja zmanjšanja razlik med regijami. Kot tudi solidarnosti – enega glavnih načel kohezijske politike. Kohezija združuje institucije in ljudi ter je nepogrešljiv del našega skupnega projekta, ki se imenuje Evropska unija. Projekta, ki je nastal z namenom, da bi v Evropi živeli v miru, sožitju med narodi in blaginji,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister dr. Aleksander Jevšek.

Minister se je v nadaljevanju nagovora zahvalil vsem deležnikom, ki so pomembno prispevali pri uspešnem izvajanju programa kohezijske politike: evropski komisiji, ministrstvom, regionalni in lokalni ravni ter podjetnikom in nevladnim organizacijam za pobude in uspešno izvedbo projektov na terenu ter sodelavkam in sodelavcem ministrstva. Posebej se je zahvalil Generalnemu direktoratu za regionalno in mestno politiko (DG Regio) za vso pomoč pri pripravi vloge za sredstva Solidarnostnega sklada EU po lanskoletni naravni katastrofi, ki je prizadela Slovenijo.

Sledila sta nagovora visokih predstavnikov Evropske komisije (EK) Sofije Alves, direktorice na DR Regio, in Michaela Morassa, namestnika vodje enote za Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo iz Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

Sofija Alves je spomnila, da je Slovenija članica EU že 20 let in da si je danes težko predstavljati življenja brez EU, ki je v obdobju 2014-2020 prispevala več kot 3 milijarde evrov za projekte s področij gospodarstva, sociale in teritorialne kohezije. V nadaljevanju je izpostavila tri projekte. Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), za katerega je EU prispevala 22 milijonov evrov in ki je že danes en od vodilnih biotehnoloških raziskovalnih inštitutov v Evropi. Projekt Proti poplavnih ukrepov na Gradaščici, za katerega je EU prispevala 57,5 milijonov evrov in ki bo obvaroval 17.800 prebivalcev. Izvedeni ukrepi so se že izkazali kot uspešni ob avgustovskih poplavah 2023. Projekt nadgradnje železniške proge Maribor-Šentilj, h kateremu je EU prispevala 128 milijonov evrov in pomembno prispeva k trajnostni mobilnosti.

Dotaknila se je tudi obdobja po letu 2027: »Na DG Regio smo trdno prepričani, da moramo ohraniti samo bistvo kohezijske politike, ki se odraža v podpori manj razvitih regij in ohranjanju regionalnega vidika, v izboljšanju življenja državljanov ter enakih možnostih za vse ter tudi v prihodnje ohraniti načelo deljenega upravljanja med državami članicami in EK.«

Michael Morass je spregovoril o vlogi Evropskega socialnega sklada (ESS), ki pomembno prispeva k zmanjševanju brezposelnosti in krepitvi gospodarske konkurenčnosti Slovenije: »V zadnjem programskem obdobju je okoli 320.000 udeležencev koristilo projekte ESS v vaši državi, vključno z več kot 81.000 mladimi in približno 32.000 dolgotrajno brezposelnimi. Slovenija je ena najuspešnejših držav EU, ko gre za uresničevanje načel evropskega stebra socialnih pravic, kar kažejo tudi kazalniki in se odraža na terenu.«

Evropski socialni sklad se močno osredotoča na izpopolnjevanje in prekvalificiranje. V zadnjih 9 letih je v Sloveniji več kot 136.000 odraslih izkoristilo vseživljenjsko učenje. Več kot 35.000 jih je bilo podprtih pri prehodu iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela, je še poudaril Morass.

Ob koncu slovesnosti sta minister Jevšek in direktorica na DG Regio Alves podelila nagrade najboljšim trem srednjim šolam, ki so v šolskem letu 2023/2024 sodelovale v pilotnem projektu Šola odprte kohezije. Tretje mesto je osvojila Gimnazija Ormož, drugo Srednja tehniška šola Koper in prvo mesto Strokovni izobraževani center Ljubljana. Šola odprte kohezije je inovativen interdisciplinarni izobraževalni program, namenjen vsem vrstam srednjih šol. Program združuje državljansko vzgojo, pridobivanje digitalnih in statističnih veščin ter podatkovno novinarstvo s horizontalnimi kompetencami. Mladi razvijejo kompetence kritičnega mišljenja, reševanja problemov, skupinskega dela in medosebne ter komunikacijske veščine. V letošnjem letu je sodelovalo osem srednjih šol.

Pred zaključno slovesnostjo je v okviru dogodkov ob zaključevanju Operativnega programa evropske kohezijske politike (OP EKP) za obdobje 2014-2020 v Ljubljani potekal tudi Odbor za spremljanje OP EKP 2014-2020, kjer so predstavniki sodelujočih ministrstev in drugih deležnikov predstavili ključne dosežke obdobja.

Prezentacije so dostopne na spodnjih povezavah:

V nadaljevanju si oglejte zaključno publikacijo, v kateri smo predstavili ključne dosežke in posamezne dobre zgodbe.