Dobrodošli na našem novem spletnem mestu. Želimo vam lep obisk.

Strateški načrt skupne kmetijske politike poslan na Evropsko komisijo

Slovenija je med prvimi državami EU, ki je poslala strateški načrt skupne kmetijske politike (SN 2023–2027) v obsegu 755 strani Evropski komisiji. Minister dr. Jože Podgoršek je na novinarski konferenci predstavil SN 2023–2027: »Izjemno sem zadovoljen s procesom priprave strateškega načrta. Vsebina bi sicer lahko bila drugačna, a kmetijstvo je sektor, ki se ga ne da na hitro prestrukturirati. Smo se pa v procesu nastajanja načrta naučili pogovarjati. Verjamem, da smo presegli okvir posamezne kmetije in začeli gledati na celotno kmetijstvo. Strateški načrt vliva optimizem za razvoj kmetijstva.«  

S sprejetjem nove skupne kmetijske politike bo kmetijski sektor tudi v bodoče na trajnosten način sposoben zagotoviti zadostno preskrbo z varno in kakovostno hrano za državljane EU. Države članice so morale namreč do 1. 1. 2022 Evropski komisiji predložiti svoje SN 2023–2027, Slovenija je SN 2023–2027 za Slovenijo poslala že nekaj dni prej – 23. 12. 2021. SN 2023–2027 je ključna novost nove skupne kmetijske politike in omogoča državam članicam prilagajanje izvajanja SKP v večji meri kot do sedaj potrebam njihovih kmetijskih skupnosti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in deležniki.

Minister dr. Jože Podgoršek je na novinarski konferenci predstavil vsebino SN 2023–2027, njegove ključne posebnosti in potek nastajanja. Minister se je tudi zahvalil vsem, tako deležnikom, ki so aktivno sodelovali v tem daljšem obdobju nastajanja dokumenta, kakor vsem sodelavcem na MKGP, ki so ves čas procesa nastajanja delovali v ozadju in pomembno vodili operativni proces nastajanja tega dokumenta.

SN 2023–2027 za Slovenijo zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi možnostmi delovanja (OMD) in v sektorjih v težavah, preko zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve.

SN 2023–2027 je usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti predstavljajo standard, medtem ko plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil ali kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru II. stebra (KOPOP) pomenijo izvajanje nadstandardnih oblik kmetovanja. Sheme za podnebje in okolje so enoletne in širše dostopne, KOPOP pa so izrazito ciljno in k rezultatom usmerjeni na vsebinska področja in posamezna območja, ki zahtevajo ukrepanje zaradi vzdrževanja ali izboljševanja stanja okolja ter blaženje posledic oziroma prilagajanje na podnebne spremembe. Posebna pozornost je dana ožjim naravovarstvenim (posebni habitati) in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Prvič uvajamo tudi plačila za območja NATURA 2000 in podporo izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. Uvajamo tudi neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse. Še naprej bomo podpirali tudi ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu.

Pomemben cilj je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju, za ohranjanje vitalnega podeželja in podeželskega gospodarstva s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu, agroživilstvu in drugih povezanih sektorjih. Poleg kmetijskih dejavnosti bomo na teh območjih razvijali tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Nadaljevali bomo s podporo za aktivnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LEADER/CLLD), predvsem z namenom spodbujanja zaposlovanja na podeželju, večje socialne vključenosti prebivalcev, ohranjanja dediščine na podeželju, trajnostnih oblik turizma, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih ter »pametnih« storitev po konceptu pametnih vasi. Skupaj z ostalimi EU skladi in drugimi nacionalnimi politikami si prizadevamo za celovit razvoj slovenskega podeželja, ki bo zaživel le ob usklajenem delovanju in dopolnjevanju različnih finančnih podpor. Tako bodo podpore za širokopasovni internet, kar je eden od osnovnih predpogojev za razvoj podeželja, na voljo v celoti v okviru drugih EU skladov na podlagi Partnerskega sporazuma za programsko obdobja 2021–2027 in Načrta za okrevanje in odpornost, ki bodo zagotovili 100 % pokritost slovenskega podeželja s širokopasovnimi povezavami.

Pri pripravi smo izhajali iz trenutnega stanja ter trendov in v največji možni meri upoštevali naravne in strukturne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, potrošnika in širše družbe. Upoštevali smo relevantne evropske in nacionalne dokumente, ki se nanašajo na področje, ki ga pokriva SN 2023–2027. Ključna strateška evropska usmeritev prihodnje SKP temelji na ciljih Zelenega dogovora v okviru Strategije »od vil do vilic«, Strategije za biotsko raznovrstnost ter leta 2021 objavljene Dolgoročne vizijo za podeželska območja. Na operativni ravni so za doseganje teh ciljev pomembna predvsem priporočila Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) za strateški načrt za Slovenijo. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je strateška podlaga za enovit SN 2023–2027, upoštevali smo tudi številne druge strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb (tudi strategija EU za gozdove).

Sredstva I. stebra SKP (EKJS) so prvenstveno usmerjena v osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, kjer je največja sprememba ukinitev plačilnih pravic. Ta plačila še vedno bistveno prispevajo k zagotavljanju osnovne ravni prihodka in imajo s tem tudi pomembno stabilizacijsko vlogo. Del sredstev se preko sheme za okolje in podnebje usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks (zaradi visokih ambicij okoljskih, podnebnih in naravovarstvenih ciljev v 2. stebru se je Slovenija odločila za uporabo rabata in se zato shemi za okolje in podnebje v 1. stebru namenja 15 namesto 25 % ovojnice). Analize in izpeljane potrebe so pokazale na sektorje v težavah, ki so vključeni v vezano dohodkovno podporo. To so reja govedi, reja krav dojilj, prireja mleka v gorskem območju in reja drobnice. Dodatno bomo spodbujali proizvodnjo beljakovinskih rastlin in 2 % ovojnice namenili temu deficitarnemu sektorju.

V okviru intervencij II. stebra SN 2023–2027 je za okoljske cilje namenjenih nekaj več kot 41 % sredstev EKSRP. Ti so skoncentrirani v podintervencijah kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, prilagajanju na podnebne spremembe in ukrepom za blaženje teh, ekološkemu kmetijstvu, dobrobiti živali in naravovarstvenim ukrepom (tudi nova plačila za Natura2000 območja, podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij in neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse). Ohranjamo plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, ki obsegajo 76,2 % vseh kmetijskih zemljišč v rabi in predstavljajo izrazito pomemben dejavnik stabilnosti dohodka na kmetijah, hkrati pa pozitivno vplivajo na ohranjanje obdelanosti tega občutljivega prostora in s tem na ohranjanje naravnih virov, biodiverzitete ter tudi poseljenosti podeželja. Identificirane visoko prioritetne potrebe so usmerjene tudi v trajnostno, tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo, rešitve v prid prehoda v krožno gospodarstvo ter doseganja višje dodane vrednosti celotne proizvodne verige.

Komplementarnost in celovitost zelene arhitekture: pravila o pogojenosti predstavljajo standard, medtem ko plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil in kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru II. stebra (KOPOP) pomenijo izvajanje nadstandardnih oblik kmetovanja.

Razvoja slovenskega kmetijstva ni mogoče pričakovati brez generacijske pomladitve; zasnovali smo celovito podporo in kombinacijo različnih podpor za mlade kmete (zagonski, naložbeni ukrepi, prenos znanja in inovacije, plačilo v okviru shem neposrednih plačil).

V okviru izvajanja SN 2023–2027 je osredotočenost tudi na doseganje strateških ciljev posameznih kmetijskih sektorjev živinorejske in rastlinske proizvodnje.

Uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja je mogoč le ob povezovanju in sodelovanju med vsemi deležniki pri prenosu znanja in inovacij. Spodbujali bomo razvojne mreže, partnerstva raziskovalnih institucij ter ostalih deležnikov AKIS, pilotne projekte prenosa znanja s poudarkom na aplikativnih in demonstracijskih projektih. Cilj je povečati raven usposobljenosti končnih upravičencev. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja.

Dokumenti strateškega načrta skupne kmetijske politike

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

Preskoči na vsebino