Krepitev veščin in vseživljenjskega učenja v središču pogovorov s predstavniki Evropske komisije

Ljubljana, 29. in 30. marec 2026 – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) je gostilo visoko predstavnico Evropske komisije, namestnico generalnega direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (DG EMPL), Andriano Sukovo. Osrednja tema pogovorov z državnim sekretarjem mag. Markom Koprivcem je bila optimizacija izvajanja evropske kohezijske politike, s posebnim poudarkom na Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) ter pripravi Akcijskega načrta za spretnosti.

Slovenija se je v okviru četrte spremembe Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 zavezala k pripravi Akcijskega načrta za spretnosti, ki bo nastal v tesnem sodelovanju pristojnih ministrstev, socialnih partnerjev in strokovnih institucij. MKRR bo proces koordiniral skupaj z ministrstvi za vzgojo in izobraževanje, delo, zdravje, digitalno preobrazbo, visoko šolstvo in gospodarstvo. Cilj načrta je okrepiti veščine odraslih, izboljšati dostop do vseživljenjskega učenja ter zagotoviti boljšo usklajenost znanj s potrebami trga dela.

Akcijski načrt sledi ciljem Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 in prispeva k uresničevanju cilja Evropske unije, da bo do leta 2030 v izobraževanje vključenih vsaj 60 % odraslih. Vseživljenjsko učenje in stalna krepitev veščin sta ključna za zaposljivost posameznikov, prilagodljivost družbe ter uspešen zeleni in digitalni prehod.

Namestnico generalnega direktorja DG EMPL je uvodoma sprejel minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, ki je predstavil ukrepe za spodbujanje vključevanja odraslih v učenje, zmanjševanje vrzeli med znanji in potrebami trga dela ter krepitev temeljnih in poklicnih veščin. Ob tem je poudaril pomen evropskih sredstev pri razvoju kakovostnih programov izobraževanja odraslih in povečanju dostopnosti učenja za vse.

V nadaljevanju je potekal delovni sestanek z državnim sekretarjem mag. Markom Koprivcem in predstavniki pristojnih ministrstev, kjer so sogovorniki izpostavili, da morajo biti programi prilagodljivi in usmerjeni v realne potrebe ljudi. Evropska sredstva, zlasti sredstva ESS+, imajo pri tem ključno vlogo, saj omogočajo sistemske izboljšave in dolgoročne naložbe v razvoj veščin.

Delovni obisk se je zaključil z ogledom primerov dobrih praks v Javnem zavodu Cene Štupar, kjer so delegaciji predstavili uspešne projekte, sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada plus, ki konkretno prispevajo h krepitvi znanj, veščin in vseživljenjskega učenja v praksi.