Pomurska regija in evropska sredstva

Danes praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ta najbolj severovzhodna pokrajina naše države je po določilih Pariške mirovne konference pripadla Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, to pa je leta 1919 omogočilo njeno združitev z matičnim narodom. Prekmurje, ki v večini pokriva takrat pridruženo ozemlje, je v marsičem prav poseben del naše države, ta nekako najbolj raven del s svojim izrazitim narečjem, za razumevanje katerega se je potrebno tistim, ki niso iz Prekmurja, prav posebej potruditi.

V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo v finančnem obdobju 2014-2020 za Pomursko regijo, preko različnih projektov in javnih razpisov, odobrili več kot 95 milijonov evrov evropskih sredstev. Z odobrenimi sredstvi smo sofinancirali različna področja, od velikih infrastrukturnih projektov, do krepitve zdravstvenega sistema, socialnega varstva, družbenega življenja, šolstva, podjetništva in še mnogo česa.

Osrednji infrastrukturni projekt v regiji je dograditev in prenova vodovodnega sistema. Preko projekta Pomurski vodovod-B se izvaja dograditev in prenova vodovodnega omrežja v 12 občinah, med drugim tudi v Murski Soboti. Poleg izboljšav na že obstoječem sistemu, projekt prinaša tudi dograditev novih 167 km vodovodnega omrežja ter potrebno nadgradijo za zagotavljanje kar najvišjih standardov oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Kohezijski sklad za projekt prispeva sredstva v višini 22 milijonov evrov. Krepitev vodovodnega sistema je tudi cilj projekta Nadgradnja vodovodnega sistema C- 2. faza, kjer Kohezijski sklad prispeva 4,8 milijona evrov. Tudi v okviru tega projekta, bo obstoječi sistem nadgrajen, posodobljen in dopolnjen z novimi 39 km omrežja. Zagotavljanje varne pitne vode pomeni zanesljivo oskrbo s pitno vodo ob tem pa sodobni sistemi poskrbijo tudi za smotrno porabo vode in bistveno zmanjšajo izgube na vodovodnem omrežju.

Zelo prepoznaven projekt Pomurske regije je projekt Vrata v Pomurje – regijski promocijski center. Tu je dom našel slovenski paviljon s svetovne razstave Expo Milano 2015, ki danes s svojo podobo in vsebino simbolično odpira vrata v regijo čez Muro. Projekt je z dobrima 2 milijonoma evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Isti evropski sklad je sofinanciral tudi projekt ureditve južnega dela Soboškega jezera, ki je degradirano območje spremenil v živahno športno, turistično in zabavno točko.

Tudi Goričko je prepoznavni del Pomurske regije, ki se vedno bolj razvija. Bogata narava a tudi zahtevni pogoji narekujejo razvoj prenekatere panoge na tem področju, z namenom izboljšanja življenjskih pogojev za določene vrste in habitatne tipe, pa je Javni zavod Krajinski park Goričko pridobil tudi evropska sredstva za projekt Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem.

To je le nekaj projektov, ki so skupaj z množico tistih, ki jih tukaj nismo posebej izpostavili, aktivno prispevali k razvoju in podobi današnjega Pomurja.