Karte so osnova pri načrtovanju, analiziranju, sprejemanju odločitev in izvajanju različnih aktivnosti v prostoru. Akterji kriznega upravljanja in vodenja ter upravljavci kritične infrastrukture jih na operativni ravni pogosto uporabljajo kot osnovno podlago v informacijskih sistemih, situacijskih slikah, kot podporo pri odločanju ali jih uporabljajo za izdelavo različnih prostorskih prikazov. So nepogrešljive za delovanje na področju obrambe, notranjih zadev ter tudi drugih resorjev.
Projekt POSKART se osredotoča na posodobitev danes že popolnoma zastarelih kartografskih podlag v merilu 1: 25.000 za območje Republike Slovenije. Kartografske podlage v tem merilu zapolnjujejo vrzel med ortofoto posnetki in topografskimi kartami merila 1:50.000. Podrobno prikazujejo konfiguracijo terena, reliefne oblike, infrastrukturo, vegetacijo, hidrografijo, poselitev, administrativne meje in zemljepisna imena.
Nosilec projekta POSKART, v sklopu katerega je bila izvedena posodobitev kartografskih podlag za obmejno območje vzhodne, južne in jugovzhodne Slovenije, je bilo Ministrstvo za obrambo, Evropska unija pa ga je sofinancirala v višini 75%.
Potekal je tri leta (2018 – 2020). Rezultat projekta je obnovljenih 54 sistemskih listov v obliki zveznega kartografskega prikaza v digitalni obliki. Od leta 2024 poteka nadaljevanje projekta (POSKART II), prav tako sofinanciran s strani Evropske unije, v sklopu katerega bo izvedena posodobitev kartografskih podlag za širše območje osrednje Slovenije.
Projekt POSKART je potekal v več fazah, v vseh pa so bile uporabljene napredne tehnologije. V prvi fazi so bili zbrani in pripravljeni viri podatkov za obnovo ter vzpostavljena kartografska osnova. Z uporabo avtomatiziranih postopkov se je izvedla priprava podatkov reliefa in izdelalo senčenje. Senčenje se je, za zagotovitev čim boljšega kartografskega prikaza, dopolnilo tudi z ročnim urejanjem. Kartografsko osnovo, ki vsebuje podatke o komunikacijah, hidrografiji, pokritosti tal in poselitvi ter posebnih objektih v prostoru, se je ažuriralo na osnovi ortofota, satelitskih posnetkov in izdelkov državnega sistemskega lidarskega snemanja. Poleg obnove na osnovi podatkov daljinskega zaznavanja, se je za določene del izvedel tudi terenski pregled, opravljene so bile meritve izbranih vrst prostorskih objektov. Pomemben del vsebine kartografskih podlag so tudi zemljepisna imena, katerih vir je Register zemljepisnih imen, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Posodobitve, kartografska generalizacija in prikaz vsebine so se izvajale v skladu z veljavnimi standardi in specifikacijami. Pri posodobitvi kartografskih podlag se je upošteval Zakon o geodetski dejavnosti v delu, ki se na nanaša na obdelavo zbirk geodetskih podatkov in zagotavljanje enotnosti postopkov in strokovnih metod ter nadzor kakovosti izdelave kartografskih podlag. Za navedeno je v Sloveniji pristojen Geodetski inštitut Slovenije, ki poskrbi, da so uporabljeni viri, metode in končni izdelek, tj. zvezni kartografski prikaz, v končni obliki enotni, vrhunsko izdelani in delujejo kot celota.
Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25.000 so podpora kriznemu načrtovanju in vodenju, odzivanju na izredne dogodke, kot tudi nadzoru migracij ter pri opravljanju različnih nalog organov pri zagotavljanju notranje varnosti. So tudi odličen pripomoček pri izvajanju njihovih aktivnosti na terenu. Upravljavci kritične infrastrukture lahko tako posodobljene podlage uporabljajo kot osnovni kartografski sloj v informacijskih sistemih in situacijskih slikah in na teh podlagah načrtujejo ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Enotne kartografske podlage omogočajo boljše načrtovanje in usklajeno operativno delovanje ter s tem zagotavljajo boljšo notranjo varnost.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
