Pravični prehod Zasavske premogovne regije

1. Revitalizirana in opremljena površina OIC Lakonca (Občina Trbovlje in investitorji)

Na drugi strani ima regija velik obseg funkcionalno degradiranih območij, ki so posledica težke industrije in rudniške dejavnosti v preteklosti. Po podatkih končnega poročila projekta Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij v Sloveniji je največja koncentracija degradiranih območij prav v zasavski regiji. Skupaj jih je bilo popisanih 42 v skupni površini 135,13 ha. Sanacija degradiranih območij in sprememba namembnosti predstavlja velik potencial za razvoj novih poslovnih površin, hkrati bo imela pozitiven vpliv na prostorski razvoj in kakovost okolja v regiji.

Območje na lokaciji Lakonca predstavlja obširno delno sanirano površino (28 ha) razdeljeno na tri platoje. Prvi (Frančiškino polje) in drugi plato (Savsko polje) sta območji nekdanjih dnevnih kopov, ki sta bili v postopku sanacije zasuti (nasutje debeline do 48 metrov). Tretji plato je nekdanja deponija premoga TET. Vsi trije platoji so vključeni v novo obrtno industrijsko cono Lakonca, ki je primerno oddaljena od stanovanjskih površin in drugih mestnih površin ter ima kot takšna ugodno lego za nadaljnji razvoj. Območje je bilo sanirano po rudniškem projektu, vendar še ne predstavlja ustrezno stabilne podlage za gospodarsko dejavnost in ni komunalno opremljeno.

Z revitalizacijo površin prvega in drugega platoja in komunalnim opremljanjem vseh treh platojev, bi se zagotovile prostorske pogoje za nadaljnji razvoj podpornega okolja (Dewesoft, mesto Akrobatov), srednjih in malih podjetij ter nekatere produktivne naložbe velikih podjetij, vključenih v analizo vrzeli (Steklarna Hrastnik, Herz d.o.o. Litija)

2. Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Kemijski institut) – Center DUBT

Pomemben izziv prehoda v brezogljično družbo je krepitev kapacitet v regiji na področju raziskav in inovacij. K temu bo ključno prispevala prva javna raziskovalna organizacija v regiji, Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, ki bo deloval kot organizacijska enota Kemijskega Instituta Ljubljana locirana v Zasavju. S tem se bo vzpostavila okrepila vloga regije kot vozlišča znanosti, ki bo pozitivno vplival na gospodarstvo na področju novih produktov in storitev, povezanih s prehodom v nizkoogljično družbo, obenem pa bo ugodno vplival tudi na raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost.

V okviru Centra za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij bo vzpostavljena raziskovalna infrastruktura, kjer bodo raziskovalci delovali v smeri prehoda industrije v moderno zeleno usmerjeno industrijo, kar je ključnega pomena z vidika konkurenčnosti in okoljske ozaveščenosti. Podprte bodo raziskave brezogljičnih tehnologij, kar vključuje baterijske sisteme, vodikove tehnologije, inovativne sisteme za shranjevanje in pretvorbo toplote.

S prvo javno raziskovalno organizacijo v regiji se bo zagotovilo ustrezno visokotehnološko infrastrukturo za nemoteno opravljanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja brezogljičnih tehnologij (pilotna proizvodnja, testiranje in reciklaža baterij ter demonstracija H₂ in CO₂ tehnologij) in pilotno testiranje inovacij ter spodbudila transformacija tradicionalne industrije, ki je praviloma energetsko potratna, v moderno, zeleno usmerjeno industrijo, kar je ključnega pomena z vidika konkurenčnosti in okoljske sprejemljivosti.

Infrastruktura DUBT in vsa oprema bo na razpolago tako akademskim kot tudi industrijskim partnerjem. Tako bo možen hiter prenos znanja razvoja in znanj v industrijsko okolje in tudi na trg. V DUBT se bodo razvijali tudi programi za prenos znanja in veščin v gospodarstvo. Zaposleni v podjetjih se bodo tako lahko hitro vključili v delovne procese. Znanja in ekspertize raziskovalnega dela se bo prenašal tudi na mlajše generacije študentov in raziskovalce, ki bodo lahko še bolj vpeti tudi v mednarodno raziskovalno okolje.

DUBT je korak v pravo smer za splošen napredek družbe. Omogočil bo prenos domačega znanja v slovensko industrijo ter s tem povečal število slovenskih izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo na svetovnem trgu ter omogočil nastanek novih delovnih mest.