Langerjeva vila na Mladinski ulici 29 v Mariboru je kulturni spomenik lokalnega pomena z izjemno zgodovinsko in prostorsko vrednostjo. Zgrajena je bila leta 1843 kot poletna primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, v nadaljnjih desetletjih pa je odigrala pomembno vlogo v družbenem in javnem življenju mesta. Skozi čas je služila različnim funkcijam – od otroškega zavetišča, mladinskega doma, šole za gostinstvo, prostorov za športne dejavnosti, pa do prireditvenega in gostinskega prostora.
Zaradi pogostih menjav lastnikov, uporabnikov in namembnosti, je bil objekt do začetka revitalizacije v zelo slabem gradbenem stanju, zato je bila potrebna celovita gradbena in vsebinska prenova. Glavni namen projekta je rekonstrukcija in revitalizacija Langerjeve vile skupaj z njeno okolico, s čimer se preprečuje nadaljnje propadanje objekta, ohranja in poudarja njegova kulturna dediščina ter se mu ponovno zagotavlja aktivna vloga v mestnem prostoru.
Projekt obsega celovito konstrukcijsko in arhitekturno obnovo objekta ter ureditev parka in promenade v območju Ljudskega vrta, vključno z navezavo na že obnovljene dele.
Prenovljena vila bo namenjena delovanju Mestne četrti Koroška vrata in njenih društev, del prostorov pa bo predviden tudi za gostinsko dejavnost ter protokolarne dogodke, razstavni prostor ter večnamensko dvorano za medgeneracijsko druženje. Objekt bo s tem pridobil stalnega upravljavca in jasno opredeljeno javno funkcijo.
Izvajanje del spremljajo strokovni sodelavci Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije z arheologi. Odkrili so več najdb, med katerimi izstopa obstoječ tlak z ogrevalnim kanalom v enem od prostorov prvotne Langerjeve vile. Po mnenju ZVKDS gre za izjemno redkost v slovenskem prostoru, zato smo zaradi ohranitve in ustrezne prezentacije najdbe prilagodili namembnost nekaterim prostorom.
Avtor fotografij: Marko Pigac, MP Produkcija
Projekt je inovativen
Projekt prenove Langerjeve vile je inovativen predvsem zaradi preobrazbe objekta, ki je bil v svoji zgodovini večinoma namenjen ozkim skupinam ali zaprt, v odprt in dostopen javni prostor. Nekdanja zasebna vila in kasneje funkcionalno razdrobljen objekt se z revitalizacijo spreminja v skupnostno središče, namenjeno vsem prebivalcem.
Inovativnost projekta se kaže v vsebinskem premiku od pasivne zaščite kulturnega spomenika k njegovi aktivni, družbeno odprti rabi. Kulturna dediščina ni več le ohranjena, temveč postaja prostor srečevanja, sodelovanja in soustvarjanja, kar pomembno presega tradicionalne pristope obnove zgodovinskih objektov.
Projekt na inovativen način povezuje dediščino, sodobne potrebe lokalne skupnosti in javni interes. Z umestitvijo prostorov Mestne četrti Koroška vrata ter dejavnosti, odprtih za javnost, vila prvič v svoji zgodovini dobiva jasno opredeljeno javno funkcijo in stalnega upravljavca.
Inovativna je tudi prostorska odprtost projekta, saj se z ureditvijo parka in promenade vila fizično in vsebinsko odpira proti mestu ter se vključuje v vsakdanje življenje območja Ljudskega vrta. Prehod od zasebnega objekta k odprtemu javnemu prostoru predstavlja ključno dodano vrednost projekta in njegov trajnostni prispevek k razvoju mesta.
Projekt pomembno vpliva na lokalno okolje
Projekt prenove Langerjeve vile je pomembno prispeval k socialni in ozemeljski koheziji. Z revitalizacijo dotrajanega kulturnega spomenika je bil ponovno aktiviran degradiran del mestnega prostora v območju Ljudskega vrta in Mestne četrti Koroška vrata, ki je dobil novo vsebino, funkcijo in pomen za prebivalce.
Projekt izboljšuje kakovost bivanja in krepi socialno vključenost, saj objekt zagotavlja ustrezne prostorske pogoje za delovanje Mestne četrti Koroška vrata in njenih društev. S tem se spodbuja aktivno sodelovanje prebivalcev, krepi lokalna identiteta ter ustvarja dostopen prostor za družbene, kulturne in protokolarne dejavnosti. Obenem projekt prispeva k večji dostopnosti javnih storitev in prostorov za različne ciljne skupine.
Z vidika gospodarske kohezije projekt prispeva k oživitvi območja, saj prenovljena vila vključuje tudi gostinsko dejavnost, ki odpira možnosti za nova delovna mesta in dodatno gospodarsko aktivnost. Prenova kulturne dediščine hkrati povečuje privlačnost območja za obiskovalce ter prispeva k širšemu razvoju urbanega turizma.
Projekt ima izrazit ozemeljski učinek, saj se z ureditvijo parka in promenade izboljšuje prostorska povezanost območja Ljudskega vrta z mestnim jedrom ter nadgrajuje že izvedene urbane ureditve. Kakovost projekta se odraža v celoviti obnovi objekta, zagotovitvi trajne javne rabe, vključitvi stalnega upravljavca ter izvedbi del pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Langerjeva vila v Mariboru po desetletjih propadanja spet odprta meščanom
Langerjeva vila po celoviti prenovi znova odpira svoja vrata. Nekdaj močno degradiran zgodovinski objekt je danes konstrukcijsko utrjen, tehnično posodobljen in prilagojen novim vsebinam, prenovljena pa je tudi njegova okolica. Vila je bila zgrajena leta 1843 kot poletna rezidenca Jožefa Langerja. Skozi desetletja so različne namembnosti in prezidave pustile številne sledi. Pred prenovo so bile konstrukcije dotrajane, arhitekturni elementi poškodovani, instalacije zastarele, objekt in okolica pa potrebna celovite obnove. Posegi so zato segli globlje od nove fasade in urejenih prostorov. Obsegali so sanacijo temeljev in konstrukcije, hidroizolacije, utrjevanje zidov, statične ojačitve ter nove infrastrukturne povezave. Ključni izziv je bil sodobne zahteve glede varnosti in funkcionalnosti povezati z ohranjanjem zgodovinske identitete vile.
Dela so razkrila tudi nove plasti zgodovine. Arheologi so odkrili tri žgane grobove iz pozne bronaste dobe, raziskave pa tudi dobro ohranjen kurilni sistem nekdanje oranžerije. Iz degradiranega kulturnega spomenika je tako nastal sodoben in stabilen prostor, ki ohranja ključne značilnosti zgodovinske arhitekture ter odpira možnosti za nove vsebine.
Joseph Langer je v oporoki izrazil željo, da bi se celotno območje vrnilo meščanom – in to smo z obnovo 7.000 m2 velike površine tudi naredili. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je povedal: Mi smo podedovali Langerjevo vilo in zgodbo tega prostora. Danes jo obnovljeno predajamo, ji vračamo življenje in jo znova odpiramo za vse ljudi. Nekoč jo bomo skupaj z vsem drugim, kar danes gradimo v Mariboru, predali generacijam, ki prihajajo za nami. Želim si, da bo tudi v prihodnje to, kar je gospod Langer želel že pred skoraj dvema stoletjema: prostor ljudi, prostor srečevanja, druženja, življenja, navdihovanja in povezovanja. In predvsem prostor, ki bo tudi naše otroke spominjal, da se mesto ne gradi samo za en mandat ali eno generacijo.
Projekt zajema območje dobrih 7.000 kvadratnih metrov, od tega je sama vila in zunanje površine na 6.000 kvadratnih metrih. Obnova ni pomenila samo prenove stavbe. Projekt vključuje objekt z okolico, parkovne površine in del promenade na območju Ljudskega vrta, kjer so urejene tudi kolesarske označbe in prestavljen prehod za pešce.
V vili bo imela sedež MČ Koroška vrata, Športna zveza in ZMŠD, en del prostorov pa je namenjen vsem. Objekt ima tudi dve dvorani za 80 do 100 ljudi. V kleti je t.i. muzej športa, kjer te razstava pelje po zgodovini mariborskega športa in športnikov.
Langerjeva vila je skozi svojo zgodovino opravljala različne vloge, zato nanjo številne Mariborčanke in Mariborčane vežejo lepi spomini. Z obnovo smo ohranili pomemben del mestne dediščine, hkrati pa vili dali jasno prihodnost in novo priložnost, da znova postane živahen prostor druženja in dogajanja.
Investicijska vrednost celotnega projekta znaša 4.749.371,25 evra. Za projekt smo pridobili 3.775.927,21 evra evropskih sredstev in 666.340,10 evra državnih sredstev, preostanek zagotavlja Mestna občina Maribor. To pomeni, da je za projekt zagotovljenih več kot 4,44 milijona evrov evropskega in državnega sofinanciranja.
Foto: Marko Pigac
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
