Ljubljana, 7. maj 2025
Na prestižnem tekmovanju Alpe Jadran v Avstriji slovenski izdelki osvojili tri zlate in dve srebrni medalji
V torek, 11. marca 2025, je v avstrijskem kraju Galicija potekala zaključna slovesnost ocenjevanja ribjih izdelkov Alpe Jadran s podelitvijo priznanj najboljšim ribogojcem. Slovesnost je bila organizirana v okviru strokovnega srečanja avstrijskih ribogojcev; to se je pričelo z ogledom ekološke ribogojnice v Pliberku, nadaljevalo s strokovnim predavanjem o mikrobioloških analizah ribjih izdelkov in zaključilo s podelitvijo priznanj v gostišču Zenkl.
Slovenski ribogojci so na tekmovanju dosegli izjemne rezultate. Ribogojnica Plut iz Rožnega Dola je prejela srebrno medaljo za namaz iz dimljene postrvi. Ribogojnica Špegelj iz Malih Braslovč se je posebej izkazala, saj je poleg zlate medalje za hladno dimljen file postrvi šarenke, ki je osvojil tudi naziv prvak kategorije, prejela še srebrno medaljo za namaz iz hladno dimljenega fileja postrvi šarenke. Ribogojnica Peruš s Svetega Primoža nad Muto pa je prejela kar dve zlati medalji – za dimljeno postrv šarenko in dimljen file postrvi šarenke.
Ocenjevanje (že osmo po vrsti) je bilo izvedeno v začetku decembra 2024 v Gradiščanu pri Celovcu pod organizacijo avstrijskega Združenja kmetov za neposredno prodajo, Koroške Kmetijsko-gozdarske zbornice, Združenja ribogojcev avstrijske Koroške in Združenja Genussland Kärnten. Med ocenjevalci je bil tudi slovenski predstavnik mag. Miha Štular, svetovalec za ribogojstvo pri KGZS – Zavodu Kranj.
Strokovno ocenjevanje je vodil dr. Franz Siegfried Wagner z inštituta dr. Wagner iz okolice Gradca, sodelovali pa so strokovnjaki živilske tehnologije in izšolani degustatorji. Skupno je bilo ocenjenih 68 izdelkov z 11 avstrijskih in 3 slovenskih ribogojnic. Kakovost slovenskih izdelkov potrjuje dejstvo, da je vseh pet prijavljenih izdelkov prejelo priznanja – tri zlate in dve srebrni medalji, izdelek ribogojnice Špegelj pa je bil razglašen celo za prvaka v svoji kategoriji.
Mag. Miha Štular, KGZS – Zavod Kranj (povzeto po članku v Zelena dežela, št. 190, april 2025)
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
