Pogosta vprašanja in odgovori

1. Ali bo Slovenija zaradi poplav leta 2023 dobila nepovratna sredstva solidarnostnega sklada EU? Če da, koliko in kdaj?

Slovenija bo skupaj prejela približno 428 milijonov evrov nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada EU, kar je več, kot je ob obisku v Sloveniji v prvih dneh po poplavah obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Zaradi poplav, ki so avgusta 2023 prizadele Slovenijo, je MKRR skupaj z vsemi resorji pripravil in oktobra 2023 Evropski komisiji predložil vlogo za nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada EU. Junija 2024 je Evropska komisija obvestila Slovenijo, da je zaključila tehnična posvetovanja in bo Svetu EU in Evropskemu parlamentu kmalu posredovala predlog o končnem znesku pomoči Sloveniji iz solidarnostnega sklada.

Konec leta 2023 je Slovenija že dobila 100 milijonov evrov predplačila, kar je najvišji možni znesek predplačila iz Solidarnostnega sklada EU. Ostalih 328 milijonov evrov nepovratnih sredstev bo predvidoma prejela konec letošnjega leta.

2. Za kaj se lahko porabijo sredstva solidarnostnega sklada EU?

Upravičeni so samo stroški, ki spadajo v glavne kategorije upravičenih ukrepov po uredbi. Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo mogoče financirati iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, so:

3. Kdo razpolaga z njimi oz. kam so bila ali bodo nakazana?

Nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada EU so bila delno že nakazana Republiki Sloveniji  na posebni podračun pri Banki Slovenije. Z računom upravlja Ministrstvo za finance na enak način kot upravlja z ostalimi nepovratnimi sredstvi EU. To pomeni, da ministrstva, ki so do teh sredstev upravičena izplačila za izvajanje projektov v povezavi s sanacijo po poplavah, založijo iz državnega proračuna, v kasnejši fazi pa Ministrstvo za finance ta sredstva iz podračuna banke Slovenije povrne nazaj  v državni proračun.

4. Zakaj je takšna razlika med oceno neposredne škode (v sistemu Ajda), in oceno škode, ki je navedena v vlogi za nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada EU?

Podatki o ocenjeni višini škode se razlikujejo glede na namen in metodologijo, na podlagi katere so zbrani. Nujno je potrebno ločiti med mednarodno metodologijo PDNA (ang. Post–Disaster Needs Assessment), na podlagi katere je izdelana ocena, ter vlogo za nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije ter nacionalno metodologijo o oceni neposredne škode, ki je namenjena identifikaciji in opredelitvi končnih upravičencev do sredstev državnega proračuna za obnovo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Metodologiji po namenu in vsebini nista primerljivi.

Namen uveljavljene PDNA metodologije je v čim krajšem času oceniti neposredno nastalo škodo in posledice za prebivalce, gospodarstvo in okolje, nastale ob dogodku.  Z metodo PDNA se je pri izračunih upoštevala ocenjena nadomestitvena vrednost poškodovanih objektov in stroški potrebni za obnovo, ki bo preprečila ponovitev škode ob enakem dogodku, zato ocena ne temelji na prijavah posamičnih škodnih primerov.

Namen ocenjevanja škode na podlagi metodologije določene z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Ajda) je identifikacija in opredelitev končnih upravičencev do sredstev državnega proračuna za obnovo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Izračun temelji na prijavi posamičnega škodnega primera – objekta in upošteva zgolj neposredno materialno škodo na poškodovani stvari ob upoštevanju preostale vrednosti poškodovane stvari (odšteta amortizacija) in ne vključuje DDV-ja. Ne upošteva stroškov za obnovo poškodovanih stvari niti stroškov za izvedbo potrebnih ukrepov za preprečitev ponovne škode zaradi istega vzroka. Ravno tako ne upošteva posrednih stroškov, nastalih zaradi škode, ki se nanašajo na stroške intervencije.

5. Ali je sistem  izvajanja Solidarnostnega sklada enak sistemu za izvajanje Evropske kohezijske politike?

Sistem izvajanja Solidarnostnega sklada v RS sicer temelji na sistemu izvajanja Evropske kohezijske politike, vendar so pri Solidarnostnem skladu upoštevane bistvene poenostavitve zaradi specifičnosti namena sredstev. Vlada RS se je že seznanila s sistemom upravljanja in nadzora za koriščenje nepovratnih sredstev solidarnostnega sklada EU. Najkasneje do meseca septembra 2024 bo MKRR pripravilo Navodila za izvajanje postopkov pri porabi sredstev solidarnostnega sklada EU s podrobnejšimi usmeritvami za ministrstva, ki bodo izvajala upravičene ukrepe v povezavi z odpravo posledic poplav. Celoten pravni okvir, ki določa izvajanje solidarnostnega sklada EU, bo objavljen na posebnem zavihku spletne strani MKRR.