Spoznajte TOP 20 projektov za 20 let Slovenije v EU.
Glavni cilj projekta je bil z načrtovanimi aktivnostmi oz. varstvenimi ukrepi izboljšati neugodno stanje štirih habitatnih tipov in enajstih kvalifikacijskih vrst znotraj varovanega območja Natura 2000 Drava. Z obnovo prodišč v Staršah in Zlatoličju smo izboljšali stanje habitatnega tipa Skalna travišča na bazičnih tleh, z odpravo zaraščanja in uvedbo redne košnje smo izboljšali stanje Polnaravnih suhih travišč, z zasaditvami avtohtonih dreves smo obnovili stanje obrečnih gozdov. Z vzpostavitvijo mreže ekocelic smo izboljšali stanje habitata za vrsto hrošča škrlatni kukuj. Za izboljšanje stanja dvoživk vrst veliki pupek in hribski urh je bila urejena mreža bogato strukturiranih vodnih habitatov. Za izboljšanje stanja avtohtone vrste želve močvirska sklednica je bila obnovljena mrtvica Drave pri Muretincih in izveden izlov tujerodnih želv na tem območju. Na gradu Borl, ki predstavlja pomembno poletno zatočišče in kotišče za netopirja veliki podkovnjak, so bile izboljšane preletne odprtine na objektu. Da bi izboljšali populacijo bobrov je bil obnovljen del mrtvice Struga pri Dupleku, za vidre je bila izvedena vzpostavitev prehodnosti med Dravo in njenima pritokoma Bela in Miklavški potok. Za izboljšanje habitata ogroženega hrošča močvirski krešič je bilo izvedeno izboljšanje pretočnosti Šturmovskega rokava. Značilna ptica kmetijske kulturne krajine, rjavi srakoper, ima sedaj na voljo več mejic, remiz in ekstenzivnih travnikov s posamičnimi drevesi in grmi. Na teh novo vzpostavljenih površinah se ne izvaja intenzivno kmetijstvo. Domnevno izumrlo rastlinsko vrsto plazeča zelena smo doselili na lokacije primernih rastišč v območju Natura 2000 Drava.
S sonaravno preureditvijo obrežnega zavarovanja reke Drave v Trčovi je bila izvedena podlaga, ki naravi omogoči oblikovanje habitata kačjega pastirja vrste kačji potočnik. Z namenom ozaveščanja in boljše informiranosti smo za prebivalce in obiskovalce vzpostavili 16 izobraževalnih enot, ki podajajo informacije o naravni in kulturni dediščini območja.
Projekt je inovativen
Projekt je bil eden od največjih renaturacijskih projektov na območjih Natura 2000 v Sloveniji, tako iz vidika velikega števila vključenih ciljnih habitatnih tipov in živalskih ter rastlinskih vrst, kot tudi obsega aktivnosti. V partnerstvu so sodelovali strokovnjaki s področja naravovarstva, vodnega gospodarstva, regionalnega razvoja in turizma, kot partnerji pa so se vključile tudi lokalne skupnosti. Ta širina partnerstva projekt postavlja v širši družbeni kontekst. V izvedbo projekta pa so bili vključeni tudi izbrani strokovnjaki gradbene stroke, kmetijstva, interpretacije narave, gozdarstva in predstavniki akademske sfere, ki so aktivnosti na terenu podprli s strokovnim znanjem in raziskavami. V projektu smo na terenu pilotno testirali ukrepe za naravno pomlajevanje gozdov in sadnjo z genetsko ustreznim sadilnim materialom. Pilotno so bili izvedeni tudi ukrepi za preprečitev škodljivega delovanja voda ob hkratnem zagotavljanju primernih življenjskih okolij za varovane vrste območja Natura 2000 Drava. S svojimi rezultati je projekt naslavljal izboljšanje rečnih ekosistemov ob hkratnem izboljšanju poplavne varnosti ter ustvarjal doprinos k prilagajanju na klimatske spremembe. Njegova vsebina ni le naravovarstvena ampak je ustvaril tudi pogoje in vsebine za nadgradnjo in oblikovanje novih, kakovostnih turističnih vsebin.
Projekt pomembno vpliva na lokalno okolje
Območje reke Drave je, kot del območja Natura 2000, zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno od naravovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji. Reka s svojim tokom oblikuje raznovrstna življenjska okolja, ki se izmenjujejo na zelo majhnem prostoru in se nenehno spreminjajo. V to okolje je človek močno posegal z rečnimi regulacijami, hidroenergetsko rabo, intenzivnim kmetovanjem in pozidavo poplavne ravnice. Posledice se kažejo na rečnih in obrečnih ekosistemih, kot tudi na neodpornosti območja za posledice podnebnih sprememb (poplave, suše, erozija ipd.) ter poslabšani kvaliteti bivanja lokalnega prebivalstva. V okviru projekta nismo zasledovali le ciljev izboljšanja habitatov izbranih rastlinskih in živalskih vrst, ampak smo zasledovali tudi komplementarne cilje: zmanjševanje pritiskov na naravne vire, izboljšanje poplavne varnosti, izboljšanje ekološke, socialne in gospodarske funkcije gozdov itd. Naravo v vsej njeni raznolikosti in ranljivosti smo želeli približati prebivalcem in obiskovalcem ter jih spodbuditi k aktivnemu ohranjanju. Z namenom osveščanja in informiranju širše javnosti o pomenu narave in še posebej Nature 2000 smo na projektnem območju opremili 3 informacijske centre (Ptuj, Središče ob Dravi in Ormoške lagune). Uredili smo 7 interpretacijskih točk, 4 interpretacijske poligone ter 2 učni poti. Te interpretacijske enote smo smiselno navezali na obstoječo turistično infrastrukturo, v bližini turistično zanimivih točk, starih mestnih jeder in kolesarskih poti. Zato ostajajo zanimive za obiskovalce na vedno bolj popularni Dravski kolesarski poti, so obiskane v okviru naravoslovnih dni in so atraktivne tudi za pohodnike in druge ciljne skupine. Prav tako smo za potrebe ozaveščanja in informiranja ustvarili promocijski film in zanimiv animirani film, ki nagovarja mlajše ciljne skupine.
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
