Zaradi tega pristopajo veliko bolj motivirano in odgovorno, saj so sami skrojili kar želijo početi. Program je zato njim privlačen, zanimiv in prilagojen vsaki posamezni skupini. Vemo namreč, da so tako lokacijski, kakor tudi prostorski in kadrovski pogoji na slovenskih srednjih šolah zelo različni, ne samo zaradi razlik v ruralnih in mestnih okoljih, temveč tudi zaradi cele vrste drugih dejavnikov in ravno zato je ta projekt idealna pot, da se najdejo pravi pristopi za različna okolja in različne populacije otrok, saj ni smiselno izvajati togo krojenih vsebin, če želimo, da mladina ponotranji pomen gibanja in skrbi za lastno zdravje.
Kakšne so vsebine, ki si jih dijaki želijo?
Po dveh letih izvajanja se je pokazalo, da njihova inovativnost in s tem tudi želja po tem, da so tudi oni slišani, ko gre zanje, neverjetna. Lotili so se izumljanja novih športnih »panog«, kot je npr. košarka s prevelikimi rokami (v rokavicah in drugih prekrivalih), supergni hokej, nožni namizni tenis, nogomet s plastenko, nekaj skupin si je zaželelo enostavno več ur že obstoječih iger (odbojka, košarka…), ker enostavno čutijo potrebo po več gibanja, veliko skupin se želi preizkusiti v manj poznanih športnih panogah, do katerih je pri nas relativno težji dostop (Pickleball, Spike ball, Speedminton, Curling, Parkour, vadba cirkuških dejavnosti…). Imamo pa tudi šolo, ki se je lotila podviga in si zadala cilj, da bo ob koncu šolskega leta celo generacijo popeljala prvič na Triglav. In dejansko se je dijakom s pomočjo projekta toliko telesno pripraviti, da so se junija lani res vsi skupaj povzpeli na najvišji slovenski vrh.
Konzorcijski partner:
Nad vsebinami, ki jih dijaki oblikujejo, bdijo strokovnjaki Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki projektu zagotavljajo jasno strokovno podlago. Fakulteta za šport podaja strokovne usmeritve pri načrtovanju in izvedbi vadbenih vsebin, skrbi za usposabljanja sodelujočih izvajalcev ter izvaja meritve in evalvacijo, na podlagi katerih se preko raziskav spremljajo učinki projekta in njegovo sprotno strokovno nadgrajevanje. Na ta način se lahko zagotavljajo varne in učinkovite vsebine ter zasleduje najmanj srednjo do visoko intenzivnost vadbe, s čimer dosledno sledimo zastavljeni nameri projekta.
Posebnost tega projekta je tudi opolnomočenje dijakov, da bodo po končanem šolanju, v prehodu v odraslo življenjsko obdobje, tudi sami znali ustrezno poskrbeti za svoje zdravje z znanji in razumevanjem učinkov posameznih vrst vadbe, ki jih pridobijo v času trajanja projekta zMIGAJ!
Kakšno zapuščino si želimo?
Že leta se v šolstvu, športu in zdravstvu razglablja o tem kako pomembno je, da se v šolski sistem vrnejo dodatne ure športne vzgoje, da bi bili vsi slovenski otroci in mladina vsaj 1 uro dnevno telesno dejavni in s tem omogočili brezplačno, strokovno vodeno vadbo za celotno populacijo. Vendar nihče tega sistema ni preizkusil ali bi bilo to sploh vzdržno in možno. Ravno naš projekt je odlično polje za ta preizkus in dejansko se je na začetku pokazalo, da to ni povsod možno in da je marsikje težko. Ko so se pa po dveh letih začeli kazati učinki pa so šole same začele iskati rešitve, da ne bi to bil samo »en projekt«, katerega zapuščina bo poročilo s predlogi za izboljšavo, temveč konkretna podlaga za spremembo takega sistema, zaradi katerega so se primorani oddaljevati od zadostne telesne dejavnosti za njihov zdrav razvoj. Želimo si torej, da bi odločevalci že sedaj prisluhnili strokovnim in znanstvenim izsledkom učinkov, ki jih meri ter spremlja raziskovalna skupina Fakultete za šport, jih razumeli in začeli ustrezno pripravljati pogoje za implementacijo sprememb neposredno po koncu, kot naraven tok ukrepov v pravo smer.