Biseri Drave je skupina 15 dijakov Gimnazije Ormož. V interdisciplinarnem sklopu spremljamo reko Dravo kot ekosistem in odkrivamo, zakaj je pomembna za gospodarstvo, prebivalstvo in okolje. S sodelovanjem v tem projektu želimo pridobiti nova znanja in izkušnje v raziskovanju. Za lažje spremljanje smo si delo razdelili po določenih vlogah; 2 vodji, 3 komunikatorji, 2 multimedijska ustvarjalca ter ostali raziskovalci. Ime smo si izbrali, saj smo v skupini sami “brihtneži” in sijemo kot biseri.
Kako rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave v Ormožu prispeva k izboljšanju kakovosti vode v reki Dravi?
Klik do branja
DRAVA BREZ MADEŽA
Biseri Drave🐚 iz Gimnazije Ormož spremljamo projekt Rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave 🚽 v Ormožu.
Veselimo se raziskovanja🧐🔬🧪, terenskega dela💪 in odkrivanja reke Drave kot ekosistema 🌱in njene pomembnosti za gospodarstvo, prebivalstvo in okolje🌳.
Predvsem pa upamo, da jo čistilna naprava ohranja čistejšo. 🏞
Naj Drava (ostane) brez madeža. 💙
Ste se kdaj spraševali, kam gredo naše odplake? 💩🚽
Tudi mi se nismo, dokler se nismo v sklopu ITS Reka Drava nas uči in bogati ter projekta ASOC začeli ukvarjati z raziskovanjem reke Drave. 🌊Naše raziskovano vprašanje, kako rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave 🪠 v Ormožu prispeva k izboljšanju kakovosti vode v Dravi, nas je popeljalo tudi na obisk čistilne naprave. 🏚
Ker vsako raziskovanje potrebuje ustrezno predznanje, smo najprej pregledali sekundarne vire📊, se naučili, kaj je intervju, kako ga izvesti ter kakšna morajo biti vprašanja, da dobimo čim več koristnih informacij.
Oboroženi z vprašanji❓, smo se 8. januarja 2025 odpravili na lov za primarnimi viri. Odšli smo do čistilne naprave, saj nas je zanimalo, ali odplake vplivajo na čistočo reke Drave. Sprejela sta nas gospod Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož in gospod Rozman, ki je zaposlen na Občini Ormož. Ob ogledu smo izvedeli, kako deluje čistilna naprava od točke, ko vanjo priteče odpadna voda, kakšen je proces prečiščevanja, do točke, ko prečiščena voda zapusti čistilno napravo💡. Nato smo z gospodoma Hriberškom in Rozmanom izvedli intervju, v katerem smo izvedeli vse o namenu čistilne naprave, njeni nadgradnji in vplivih, ki jih ima na okolje.
Nadgradnja čistilne naprave v Ormožu in Hardeku je izboljšala obdelavo odpadnih voda, povečala priključenost na aglomeracijo na 99 % in pripomogla k boljši kakovosti iztoka iz čistilne naprave v reko Dravo. Projekt, sofinanciran s pomočjo EU sredstev, države in občine 💶, je bil izveden po večletnem čakanju in je trajal 16 mesecev. ⏰
Parametre vode iz čistilne naprave meri neodvisna inštitucija iz nadzorovalnega laboratorija iz Maribora dvanajstkrat letno. 🧪Spremljajo petdnevno kemijsko potrebo po kisiku, ki se imenuje KPK, usedline snovi, količino dušika in fosforja. Parametre pa merijo tudi na čistilni napravi sami s pomočjo elektronskega spektrometra in drugih testov. Redno spremljanje parametrov iztoka zagotavlja skladnost z zakonodajo in varstvom okolja. V nadaljnjem spremljanju projekta se bomo tudi sami lotili kemijske analize vode. 🔬
Pomirjeni smo, da (vsaj) z odpadnimi vodami ne prispevamo k onesnaževanju okolja. 🙂
Na terenu
Po teoretičnem raziskovanju in pogovoru s predstavnikoma Komunalnega podjetja Ormož in Občine Ormož smo se tokrat odpravili na teren, da tudi sami preverimo, kakšno je stanje čiščenja odpadnih voda na Čistilni napravi Ormož. 💧
29. januarja 2025 smo se odpravili na čistilno napravo, kjer smo odvzeli vzorce odpadne vode na treh mestih🧪🧪🧪. Prvi vzorec smo odvzeli na vtoku v čistilno napravo, drugega na iztoku iz čistilne naprave, tretjega pa pri izlivu v Pušenski potok. V šolskem laboratoriju smo opravili kemijske in fizikalne analize vode. 🔬
Določevali smo trdoto vode, kisik, prevodnost, nitrite, nitrate, fosfate, amonijeve ione, pH ter temperaturo, barvo in vonj.
Čez dva meseca, 26. marca 2025, smo ponovno odvzeli vzorce vode in analize ponovili🔬. Dobljene podatke smo prikazali v grafih📊, ki nam omogočajo nazornejšo primerjavo rezultatov.
Ugotovili smo, da so razlike izmerjenih vrednosti med prvim in drugim odvzemom odpadne vode zelo majhne. Vse dobljene vrednosti so v okviru mejnih vrednosti, ki so določene na ravni države. Večja odstopanja bi bilo pričakovati, če bi bili vzorci odvzeti v daljšem časovnem obdobju, in sicer v poletnih mesecih. ☀️
In smo blizu ciljne črte🏃♀️🏃♂️
Poročilo📋 v delu, slike📸 izbrane, film v montaži🎬🎥, še zadnje urejanje in popravki. Ugotavljamo, da je bilo delo na terenu🌱💦in v laboratoriju 🧪🔬dosti manj stresno. Čaka nas še priprava javnega dogodka, kjer bomo prikazali svoje končne ugotovitve.
Stisnemo zobe😬 in se vidimo v Ljubljani.
Pozdrave,
ekipa Biseri Drave👋
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
