Med 27. in 28. majem 2026 je v Ljubljani potekala strokovna TAIEX »misija« z naslovom TAIEX Expert mission on post-disaster recovery (EU Solidarity Fund), ki jo je organizirala Generalna direkcija Evropske komisije za širitev in vzhodno sosedstvo v okviru instrumenta TAIEX. Dogodek je gostilo Ministrstvo za kohezijsko politiko in regionalni razvoj.
Delavnica je bila organizirana kot Peer2Peer srečanje TAIEX-REGIO in je bila namenjena pripravi končnega poročila o koriščenju sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) po poplavah, ki so Slovenijo prizadele leta 2023. Osrednji cilj dogodka je bil izmenjava izkušenj na področju finančnega upravljanja in nadzora, s posebnim poudarkom na pripravi zaključnega poročila ter na revizijskih postopkih, povezanih z izvajanjem sklada.
Na dogodku so sodelovali predstavniki slovenskih institucij ter strokovnjakinji iz Hrvaške, ga. Irena Križ Šelendić, Direktorica direktorata za energetsko učinkovitost v stavbnem sektorju in EU projekte, ter ga. Maja Buterin Kranjec, vodja sektorja za koordinacijo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter programov pomoči EU.
Prvi dan delavnice je bil namenjen predstavitvi institucionalnega in zakonodajnega okvira Solidarnostnega sklada EU na Hrvaškem. Udeleženci so se seznanili z vplivom in naravo škode, regulativnim okvirom ter političnim in tehničnim pristopom k obnovi, vključno z načelom »graditi bolje«. V nadaljevanju so razpravljali o sistemu izvajanja sklada, njegovih operativnih strukturah ter vlogah koordinacijskih in izvajalskih organov.
Pomemben del prvega dne je bil posvečen sistemom upravljanja in nadzora, vključno s postopki, spremljanjem ter ukrepi za zmanjševanje tveganj. Predstavljeni so bili tudi nacionalni in evropski revizijski postopki, vključno z nadzorom Evropskega računskega sodišča in Evropske komisije. Dan se je zaključil z razpravo in povzetkom ključnih ugotovitev.
Drugi dan delavnice je bil osredotočen na pripravo končnega poročila o izvajanju sklada. Udeleženci so obravnavali izzive pri zbiranju podatkov, vprašanja nedokončanih operacij, obravnavo stroškov, ki presegajo razpoložljiva sredstva, ter vprašanja obresti in neupravičenih stroškov. Podrobno so bili predstavljeni tudi posamezni sklopi končnega poročila, vključno s pregledom izvajanja, vzpostavitvijo sistema upravljanja in nadzora ter izvedbo operacij.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi preventivnim ukrepom za zmanjšanje prihodnjih tveganj, skladnosti z zakonodajo EU na področju obvladovanja nesreč ter ukrepom za zagotavljanje varstva okolja in odpornosti na podnebne spremembe. V zaključnem delu so udeleženci izmenjali izkušnje in pridobljena znanja ter oblikovali ključne nauke za prihodnje ukrepanje.
Dogodek se je zaključil z razpravo o pridobljenih izkušnjah in poudarkom na pomenu učinkovitega upravljanja sredstev Solidarnostnega sklada EU za uspešno obnovo po naravnih nesrečah.
Foto: Ministrtsvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
Zasavje, 11. junij 2026 – Državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc in direktorica na Generalnem direktoratu za regijsko in mestno politiko Sofia Alves sta danes, 11. 6. 2026, obiskala Zasavje. Udeležila sta se Konference pravičnega prehoda Zasavja 2026 ter si v Zagorju ob Savi ogledala projekt sanacije po poplavah leta 2023, sofinanciran iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc ter predstavniki Evropske komisije pod vodstvom direktorice Sofie Alves so se danes udeležili Konference pravičnega prehoda Zasavja 2026, ki je potekala v prostorih nekdanje rudniške kopalnice Vašhava v Trbovljah. Dogodek je združil predstavnike evropskih institucij, države, lokalnih skupnosti, razvojnih institucij, gospodarstva in drugih ključnih deležnikov.
Ob odprtju konference je državni sekretar Rok Šimenc poudaril dosedanje razvojne premike regije in pomen usklajenega sodelovanja vseh ravni pri procesu pravičnega prehoda: »Ko danes govorimo o pravičnem prehodu, ne govorimo zgolj o zapiranju premogovnih dejavnosti ali razogljičenju gospodarstva. Govorimo o ustvarjanju novih razvojnih priložnosti, novih delovnih mest, novih znanj, novih stanovanj in novih razlogov, da ljudje ostanejo v regiji in tukaj gradijo svojo prihodnost.«
Direktorica Sofia Alves je v svojem nagovoru poudarila pomen evropskega sodelovanja in podpore regijam v prestrukturiranju: »Evropska komisija skozi celoten proces ostaja predan partner, ki zagotavlja finančno, tehnično in svetovalno podporo, spodbuja izmenjavo znanja ter tesno sodeluje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki. Skupaj lahko zagotovimo, da bo Sklad za pravični prehod prinesel oprijemljive rezultate ter pomagal zgraditi bolj zeleno, močnejšo in odpornejšo prihodnost za Zasavje. Slovenija kaže, kako ambicije pretvoriti v dejanja. Ohranimo ta zagon. Kajti prehod, ki ga potrebujemo, zahteva vizijo in doslednost.«
Na konferenci so bili predstavljeni ključni mejniki prestrukturiranja regije – od posledic opuščanja premogovništva do vključevanja Zasavja v Mehanizem za pravični prehod, ki regiji omogoča razvojne investicije za dolgoročen, trajnosten in konkurenčen razvoj.
Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi aktualnih projektov pravičnega prehoda, njihovemu napredku ter učinkom na gospodarstvo, trg dela, razvoj novih dejavnosti in kakovost bivanja v regiji. Udeleženci so razpravljali tudi o prihodnjih razvojnih usmeritvah po letu 2029 ter o strateških prioritetah Zasavja do leta 2050.
Državni sekretar Šimenc in direktorica Alves sta v nadaljevanju dneva obiskala občino Zagorje ob Savi. Predstavniki Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč z Ministrstva za okolje in prostor so na terenu skupaj s predstavniki Občine Zagorje ob Savi pokazali plaz Prečna pot, na katerem se izvaja zahtevna sanacija. Projekt sanacije plazu je vreden več kot 13 milijonov evrov. Sanacija bo zelo zahtevna, saj je pobočje nad avtobusno postajo v Zagorju relativno strmo, območje plazov, ki v širino merijo približno 380 metrov, pa skupno obsega 5 hektarjev. Okoliški prebivalci bodo po sanaciji bolj varni, saj bo zaščitenih 15 hiš in zagotovljena stabilnost cestnega omrežja. Gre za največji projekt v občini Zagorje ob Savi, ki bo preprečil tudi zajezitev potoka Medija, kar bi v primeru plazenja lahko povzročilo poplave v centru mesta. Projekt je bil sofinanciran iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za sanacijo posledic poplav avgusta 2023.
Državni sekretar je ob obisku poudaril, da so bile katastrofalne poplave avgusta 2023 ena največjih preizkušenj v zgodovini samostojne Slovenije, ob kateri se je znova pokazala moč evropske solidarnosti. Spomnil je, da je Evropska unija Sloveniji iz Solidarnostnega sklada namenila več kot 428 milijonov evrov pomoči, kar predstavlja največjo pomoč iz tega instrumenta doslej.
Dotaknil se je tudi vloge ministrstva pri pripravi vloge za evropska sredstva, vzpostavitvi sistema izvajanja in spremljanju ukrepov po vsej Sloveniji. Po njegovih besedah so rezultati uspešno izvedenih ukrepov danes vidni predvsem na terenu – pri sanaciji infrastrukture, odpravljanju posledic naravnih nesreč ter izboljševanju odpornosti lokalnih skupnosti.
Generalna direktorica Sofia Alves je ob tem dodala, da je solidarnost ena temeljnih vrednot Evropske unije in da mora Evropska unija ob naravnih nesrečah stati ob strani državam članicam ter njihovim prebivalcem. Izpostavila je kakovostno sodelovanje med Evropsko komisijo in slovenskimi institucijami pri izvajanju ukrepov po poplavah ter pomen povezovanja različnih evropskih virov financiranja za uspešno obnovo in dolgoročno odpornost prizadetih območij.
Opozorila je tudi na vse pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče v Evropi zaradi podnebnih sprememb ter poudarila nujnost nadaljnjih vlaganj v preventivne ukrepe, odpornost prostora in prilagajanje podnebnim spremembam.
Foto: Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?
