Spoznajte TOP 20 projektov za 20 let Slovenije v EU.

Razširitev Muzeja školjk 2

Projekt razširitve je Muzej školjk močno obogatil z izredno redkimi mehkužci, 3D izobraževalnimi preseki ter animacijami.

Projekt muzej školjk, otroci v muzeju
Foto: Muzej školjk

Sam projekt je omogočil izdelavo 6 zahtevnih in edinstvenih video animacij, izdelavo 4 kompleksnih 3D modelov-eksponatov, pridobitev več kot 30 novih, redkih in dragocenih eksponatov, 15 izobraževalnih vsebin in še veliko drugega.

Predstavitev projekta

V Piranu je izjemen in v Sloveniji edini Muzej školjk, v katerem dobimo vse informacije in zgodbe tako o školjkah, kakor polžih, hitonih in ostalih mehkužcih tega sveta. Tako tistih, ki živijo v morjih in rekah, kakor kopenskih. Kljub majhnosti velja za enega najboljših izobraževalnih muzejev na svojem področju z vrhunsko zbirko (ena najboljših v Evropi) in sicer hranijo nad 20.000 primerkov, od katerih jih je veliko, ki jih ni moč videti v nobenem drugem muzeju na svetu. Muzej školjk je eden redkih, ki ga za ogled priporoča Naravoslovni muzej Slovenije, posebej za šole pa še Ministrstvo za šolstvo. 

Muzej Školjk velja za enega najbolj izobraževalnih, doživetih, strokovnih, naravovarstveno in trajnostno naravnanih ter atraktivnih muzejev ne le v celotni Istri, ampak mnogo širše. V muzeju delajo strokovnjaki na področju malakologije in zaščite morja. Čeprav je že od samega začetka muzej zasnovan in voden, so mu to izjemno uspešno zgodbo dejansko omogočili EU projekti, med katerimi je najpomembnejši projekt razširitve z akronimom RMŠ2 iz leta 2019. 

Ta projekt je Muzej Školjk močno obogatil z izredno redkimi mehkužci, 3d izobraževalnimi preseki ter animacijami. Ključen del projekta pa je bila  z razumljivimi, poučnimi a strokovnimi predavanji seznaniti in ozavestiti kar največ mladih in ribičev o pomenu, vlogi, občutljivosti, trajnostnem razumevanju in bioloških značilnostih mehkužcev s poudarkom na našem morju in delno kopnem, povečati izmenjavo informacij z lokalnimi ribiči,  povečati znanje in zanimanje za mehkužce in z muzejem sodelovati pri višji prepoznavnosti  slovenske Istre v kakovostnem in presežnem kulturnem turizmu v povezavi z ribiško in »morsko« tradicijo. Osveščeni prebivalci obmorskih krajev so najpomembnejši pri trajnostnem ohranjanju narave, okolja in mehkužcev. 

 

Inovativnost projekta 

Muzej školjk v Piranu je edini muzej mehkužcev v Sloveniji in zelo redek tudi drugod po svetu. Že od nastanka je  njegova zasnova inovativnost, doživetost, sodobnost. Muzej je razvil unikatno organizacijo ter predstavitev svoje tematike ter s pomočjo projekta EU video animacije in 3D interpretacije, ki jih je možno videti le v tem muzeju na svetu. Razvil je tudi lastne in edinstvene digitalne mikroskope za ogled  najmanjših konhilij itd. S pomočjo projekta je na neobičajen način (strokovnjaki muzeja so izvedli vrsto predstavitev in predavanj na sedežih šol, ribiških društev in drugje, kjer se srečujejo s svetom mehkužcev) seznanjena in poučena obsežna populacija mladih in ne tako mladih o značilnostih,  pomenu in težavah malalološkega sveta. Nadvse inovativen je prikaz samih konhilij (lupin). Ne le, da si lahko najnenavadnejše primerke mehkužcev ogledate, mnoge lahko tudi vzamete v roke in občutite, date na uho in prisluhnete različnim šumom v notranjosti in podobno. Malakološki svet v tem muzeju lahko zaznavate z vsemi čutili, ne le gledate njih lepoto. 

Lokalni vpliv projekta

Trenutno poznavanje sveta mehkužcev je izredno skromno. Istočasno pa vse znanstvene analize kažejo, da je malakofavna nadvse pomemben eko sistem in da jo je potrebno na vsak način varovati. Zato je poslanstvo Muzeja školjk izjemno. To dokazuje tudi zanimanje in število obiskovalcev muzeja, ki vztrajno raste. Mehkužci so nadvse pomembni predstavniki morske favne v mnogih pogledih (pokazatelji čistosti voda, pokazatelji pomanjkanja tega ali onega v morju,  so hrana , so pomembni v izdelavi nakita, navdih umetnikom, gojenje školjk je gospodarska panoga itd.). Zato je nadvse pomembno o njih vedeti čim več, da jih ne ogrozimo. Vse to so razlogi, zakaj je javno zanimanje za polže, školjke in druge mehkužce tako veliko. Muzej s svojo vsebino vstopa v razmerja z  mnogimi sosednjimi inštitucijami, tako akademskimi kakor gospodarskimi in drugimi. Tako tudi npr. z gojišči školjk. Lastniki gojišč nam celo prinesejo nenavadne ali njim nepoznane primerke. Menimo, da s svojim poslanstvom in znanjem nadvse dragoceno prispevamo k pravilnejšemu razumevanju in uravnoteženi eksploataciji mehkužcev ter k njihovi zaščiti, saj so že mnoge vrste ogrožene tudi pri nas. Ne smemo pozabiti, da je severni Jadran nadvse obremenjen z lukami, ladjedelnicami, pretiranim in neustreznim ribištvom, turizmom in ostalimi vsebinami, ki ogrožajo malakofarmo. 

Foto: Muzej školjk

Menimo, da s svojim poslanstvom in znanjem nadvse dragoceno prispevamo k pravilnejšemu razumevanju in uravnoteženi eksploataciji mehkužcev ter k njihovi zaščiti, saj so že mnoge vrste ogrožene tudi pri nas. Ne smemo pozabiti, da je severni Jadran nadvse obremenjen z lukami, ladjedelnicami, pretiranim in neustreznim ribištvom, turizmom in ostalimi vsebinami, ki ogrožajo malakofarmo. Kot primer lokalnega vpliva projekta naj navedemo nedavno sodelovanje z Prirodoslovnim muzejem Slovenije, kjer so z razstavo predstavili nadvse ogroženo školjko leščur. Nadvse školjke (Pinno Rudis) je posodil naš Muzej in pomagal z mnogimi informacijami.  Ključni kazalniki, ki ponazarjajo kakovost projekta RMŠ2 so močno (za 20%) povečana obiskanost in zanimanje za muzej, intenziviranje sodelovanja muzeja v šolah, v drugih izobraževalnih in organizacijah povezanih z morjem in širši družbeni vpliv muzeja. 

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

Preskoči na vsebino