Spoznajte TOP 20 projektov za 20 let Slovenije v EU.

VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

VrH Julijcev je partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Z naravovarstvenimi aktivnostmi smo izboljševali stanje za 8 vrst in 4 habitatne tipe Nature 2000.

Fotografija ptice v gozdu
Foto: Javni zavod TNP

Predstavitev projekta

JZ TNP je s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč uveljavil prva mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše. Za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja smo vzpostavili in označili skupno 19 mirnih območij na Pokljuki, Voglu, v okolici Triglava, Mangartskem sedlu in na Vitrancu.

Zavod za gozdove Slovenije je za izboljšanje stanja divjega petelina, gozdnega jereba in triprstega detla očistil 61 km gozdnih presek, izvedel selitveno sečnjo in zasadil več kot 15.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst na Pokljuki. Za ptico kotorno je JZ TNP odstranil zarast na planinah Čadrški vrh in Duplje, za rastlino alpsko možino pa je Turizem Bohinj odstranjeval zarast na rastiščih v okolici Črne prsti.

Na planinah so kali pogosto edini vir vode za živino in tudi življenjski prostor zavarovanih dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Obnova 15 kalov je zahtevala sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobivanje predpisanih soglasij, pri gradbenih posegih pa tudi izvedbo varovalnih ukrepov za dvoživke. 

Vpeljali smo redno spremljanje kakovosti vode v Dvojnem jezeru. Rezultati meritev kažejo izboljšanje predvsem na račun prilagajanja delovanja koče. Uredili smo dve zunanji suhi stranišči. Pomemben prispevek so tudi aktivnosti Zavoda za ribištvo Slovenije pri izlovu tujerodnih vrst iz Dvojnega jezera.

Projekt smo zaključili z izobraževalnim naravoslovnim dokumentarnim filmom VrH Julijcev.

 

 

Inovativnost projekta 

se kaže v edinstvenosti, ki ga prinaša status edinega narodnega parka v Sloveniji. TNP se kot edini narodni park v Sloveniji in eno najstarejših zavarovanih območij v Evropi srečuje z zelo visokim obiskom. Različni izzivi upravljanja obiska ob zelo pestri sestavi zainteresiranih deležnikov zahtevajo zelo nadpovprečno veliko upravljavskih in komunikacijskih veščin. Med epidemijo covid-19 smo večji del sodelovanja opravili v virtualnem okolju ob upoštevanju hitro spreminjajočih se zdravstvenih razmer in ukrepov v državi.

Lokalni vpliv projekta

Najpomembnejši doprinos projekta je povezovanje in sodelovanje deležnikov v prostoru na nacionalni in lokalni ravni iz različnih sektorjev: varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, planinstva, turizma in lokalne samouprave.

Ključni dosežki projekta VrH Julijcev: 15 obnovljenih kalov, prvih 19 mirnih območij, na preko 20 ha travišč, 15.000 novih dreves, 61 km očiščenih presek, 28.800 odstranjenih tujerodnih rib, 136 ha odkupljenih gozdov, prva uporaba telemetrije v Sloveniji, prva študija prometne Pokljuke.

Kal na planini Podkuk
Foto: Vesna Stanič

Projekt prispeva h krepitvi veščin

Projektne aktivnosti so bile načrtovane tako, da smo z novimi znanji in veščinami opolnomočili lokalno prebivalstvo, inštitucije in organizacije, ki v okviru javnih služb tega ne bi mogle izvajati. Takšen primer je obnova kalov, kjer se zahteva podarjeno medsektorsko sodelovanje varstva narave, kulturne dediščine in kmetijstva ter lastnikov zemljišč. Z inovativnimi materiali, ki smo jih uporabili pri obnovi, in sodobnimi metodami dela za obnovo smo v gorsko kmetijstvi prinesli širok spekter novih znanj. Uporaba telemetrije za spremljanje divjega petelina v TNP se je prvič uresničila prav s projektom VrH Julijcev. Kasneje so telemetrijo začeli uporabljati tudi na drugih območjih in v drugih projektih.

Projekt podpira krepitev demokracije in vrednot EU

Kot upravljalec edinega narodnega parka v Sloveniji se srečujemo z zelo raznolikimi pričakovanji, željami, pobudami, interesi in zahtevamo deležnikov, kar zahteva popolno odprtost usklajevalnega procesa pri sprejemanju upravljavskih odločitev. S projektom smo uvedli vrsto metod in orodij za participacijo deležnikov in različnih sektorjev pri izboljšanem upravljanju prostora tako za varstvo narave kot tudi za kakovost bivanja in življenja v parku. Participativne metode dela (delavnice, delovne skupine, redna posvetovanja deležnikov ipd.) so omogočile sistematičen način zbiranja pobud, njihovega strokovnega ovrednotenja in utemeljitve za nadaljnje ukrepe.

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

Preskoči na vsebino