ENG
Domov / Operativni program Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo / Novosti iz sveta akvakulture

Novosti iz sveta akvakulture

Razmnoževanje kot nevidno ozko grlo akvakulture

Akvakulturo običajno ocenjujemo po prirastu, izkoristku krme, tonaži pridelave in tržnih cenah, vendar se začetek proizvodne verige vedno začne v vališču, kjer je vse odvisno od tega, ali so v prvem koraku plemenke ustrezno dozorele, ovulirale in smo pridobili ikre ustrezne kakovosti ter ali plemenjaki oddajo dovolj kakovostnih spermijev. Če se to ne zgodi, mladic ni dovolj, brez njih pa ni zanesljivega načrtovanja proizvodnje, širitve ali poslovne stabilnosti.

Mikrobiota vode je skrita spremenljivka vališč

V dveh bazenih z ličinkami iz iste serije iker je lahko po nekaj tednih preživetje zelo različno, čeprav so ličinke hranjene z enako krmo in rejene po enakem postopku. V vališčih takšna odstopanja dobro poznajo, vzroka zanje pa pogosto ne. Eden izmed možnih vzrokov je lahko mikrobiota v zgodnjih razvojnih obdobjih. Množičnega pogina namreč ni vedno mogoče povezati z enim povzročiteljem bolezni.

Cepljenje brez lovljenja rib: možnosti in omejitve oralnih cepiv

Idealno cepljenje v akvakulturi bi bilo skoraj neopazno. Namesto lovljenja, razvrščanja, anesteziranja in injiciranja posameznih rib bi ribogojec cepivo dodal krmi, ribe pa bi ga prejele med običajnim hranjenjem. Dejansko izvedljivost le-tega želi preveriti dveletni španski projekt INMUNOFEED, ki ga vodi podjetje Dibaq Diproteg.

Recirkulacijska akvakultura briše mejo med konkurenco in sodelovanjem

Če bi razmerje med Kitajsko in Evropsko unijo v akvakulturi merili samo v tonah, tekme skoraj ne bi bilo. Po najnovejših podatkih kitajskega ministrstva za kmetijstvo je Kitajska leta 2025 pridelala 63,26 milijona ton proizvodov iz akvakulture, 4,38 odstotka več kot leto prej. Akvakultura je predstavljala 82,7 odstotka vse kitajske proizvodnje vodnih organizmov.

Od stranskih proizvodov do bioaktivnih peptidov v ribji krmi

Prek temeljnih in aplikativnih raziskav si evropska akvakultura prizadeva zmanjšati odvisnost od uvožene soje s stranskimi proizvodi domačega kmetijstva in živilske industrije, kar podpira tudi nova evropska beljakovinska strategija, čeprav ta akvakulturi ne zagotavlja neposrednega dostopa do cenejših surovin. Na drugi strani proizvajalci krme vse bolj ciljno posegajo po bioaktivnih in funkcionalnih sestavinah, od žuželčjih izvlečkov do peptidov in mikrobioloških dodatkov, da bi okrepili odpornost rib brez povečane uporabe antibiotikov.

Evropska akvakultura na razpotju med trajnostjo in konkurenčnostjo

Svetovna akvakultura je leta 2024 prvič presegla sto milijonov ton, Evropa pa vse bolj zaostaja in je največja svetovna uvoznica vodnih organizmov namenjenih konzumu. Kaj to pomeni za evropske cilje podnebne nevtralnosti do leta 2050, za konkurenčnost sektorja in za razpravo o tem, ali trajnostni standardi Evropo ovirajo ali ji koristijo?

Genetska selekcija kot najbolj donosna, a premalo izkoriščena tehnologija akvakulture

Genetska selekcija je desetletja veljala za tehnično nišo, ki spada bolj v laboratorije kot na tržne police z gojenimi ribami. Vendar zadnje objave iz sredozemske in atlantske akvakulture kažejo, da gre pravzaprav za eno najbolj donosnih naložb, ki jih ima sektor na voljo, čeprav njeni učinki niso vidni čez noč, temveč se kažejo šele po desetletjih dosledne selekcije.

Od nafte do rib: kako zaprtje Hormuške ožine pretresa akvakulturo

Zaprtje Hormuške ožine ni povzročilo le dražjega goriva, temveč je pretreslo celotno verigo od ribolova do akvakulture. Višji stroški goriva, krmil, dodatkov in gnojil razkrivajo, kako ranljiv je evropski sektor, ko se energijski pretres hitro prelije v dražjo hrano in negotovo oskrbo.

Algni reaktorji kot nadgradnja recirkulacijskih sistemov v akvakulturi

Recirkulacijski sistemi niso le način varčevanja z vodo, temveč vse bolj postajajo tehnološka platforma za kroženje hranil. Če uspejo dušik in fosfor iz odpadnih tokov pretvoriti v alge, gnojila ali nove surovine, lahko odpadek postane dodaten vir prihodka in pomembna prednost sodobne akvakulture.

Biofloc tehnologija kot nova stopnja krožne akvakulture

Biofloc tehnologija združuje čiščenje vode, dodatno prehrano in kroženje hranil v enem sistemu. Čeprav zahteva natančno upravljanje in ni primerna za vse vrste rib, odpira zanimive možnosti za toplovodno akvakulturo, gojenje kozic ter povezovanje ribogojstva z rastlinsko pridelavo in krožnim gospodarstvom.

Losos med presežno ponudbo in novo tehnološko rastjo

Trg lososa je po rekordni rasti proizvodnje vstopil v obdobje nižjih cen, večje negotovosti in intenzivnega iskanja novih modelov rasti. Kopenski sistemi in terminske pogodbe prinašajo nove možnosti, vendar globalne cene še vedno najbolj določajo biološka uspešnost morskih ribogojnic ter obseg norveške in čilske ponudbe.

Morska pozejdonka pod pritiski ribogojnic: kaj nam sporočajo sredozemske raziskave

Travniki morske pozejdonke so eden temeljnih habitatov Sredozemskega morja, hkrati pa ležijo v istem obalnem pasu kot morske ribogojnice. Novejše raziskave iz Grčije in širšega Mediterana kažejo, da odpadki iz ribogojnic spreminjajo sediment, travnike redčijo in skrajšujejo liste pozejdonke, ter da so vplivi prostorsko in časovno večji, kot smo domnevali.

Od glave do repa: kako pobuda 100 % Fish spreminja vrednost ribe

Islandska pobuda 100 % Fish je v ribištvo vnesla logiko, po kateri riba ni več zgolj filet, temveč vir beljakovin, maščob, kolagena, energije in surovin za nove panoge. Model popolne rabe rib se iz severnega Atlantika širi na Škotsko, v Namibijo ter tudi v akvakulturi odpira prostor za krožno gospodarstvo.

Zgodba o lososu, ki ga Japonci ne bi smeli jesti

Losos v sušiju se zdi del starodavne japonske tradicije, v resnici pa gre za izum zadnjih desetletij. Norveška akvakultura, nadzor parazitov, hladna veriga in dobro usmerjen marketing so skupaj spremenili ribo iz mrzlih severnih morij v eno najbolj prepoznavnih ikon sodobne suši kulture.

Evropa vlaga v trajnostno akvakulturo

Evropska unija je v okviru Programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo namenila 5,7 milijona evrov za štiri nove projekte, ki bodo v naslednjih letih preizkušali rešitve za bolj trajnostno in inovativno akvakulturo.

Umetna inteligenca v akvakulturi – od občutka k podatkom

Akvakultura je danes ena najhitreje rastočih panog pridelave hrane, a hkrati tudi ena najbolj občutljivih. Zaradi pritiska na naravne vire, okolje in vedno večjih zahtev po sledljivosti, varnosti in dobrobiti živali, pridelovalci iščejo inovativne načine, kako gojenje rib in drugih vodnih organizmov narediti učinkovitejše, preglednejše in stabilnejše.

Ko losos postane luksuz – priložnost za slovensko postrv

Analitiki številnih norveških bank napovedujejo, da bo leto 2026 izjemno ugodno za proizvajalce lososa. Po njihovih ocenah bo na trgu manj rib kot je bilo pričakovano, zato naj bi cene ostale visoke skozi celotno leto. Napoved temelji na predpostavki, da bo skupna biomasa v morju nižja, kar pomeni manjšo količino rib, ki dosežejo trg.

K bolj humanemu zakolu rib v akvakulturi

Med vsemi fazami akvakulturne pridelave je prav trenutek odvzema oziroma zakola tista točka, kjer se vprašanje dobrobiti živali najbolj zaostri. To je faza, v kateri je stres za ribe največji, za rejce pa tudi najbolj izpostavljen – saj je edini trenutek, ko potrošniki, nadzorniki in trgi neposredno vidijo, kaj se z živalmi dogaja.

Biološka paradigma sodobne akvakulture

Sodobna akvakultura je v pol stoletja prehodila izjemno pot – od eksperimentalne dopolnitve ribištva do enega ključnih virov beljakovin prihodnosti. Z njo je prišlo ogromno znanja, tehničnih inovacij in standardizacije, a tudi nevarna poenostavitev: predstava, da je mogoče pridelavo vodnih organizmov voditi po istih načelih kot rejo kopenskih živali.

Povzetek deklaracije zasednja Evropske svetovalne komisije za sladkovodni ribolov in akvakulturo (EIFAAC)

Na zasedanju Evropske svetovalne komisije za sladkovodni ribolov in akvakulturo (European Inland Fisheries and Aquaculture Advisory Commission – EIFAAC), ki je potekalo med 9. in 11. oktobrom 2024 v Puli na Hrvaškem, so se zbrali strokovnjaki, odločevalci in raziskovalci iz 28 držav članic s področja celinskega ribištva in sladkovodne akvakulture, ter razpravljali o izzivih in priložnostih sektorja.

CircularRainbow – prihodnost gojenja šarenke v krožnem gospodarstvu

CircularRainbow je medregijski projekt, ki združuje slovenske in italijanske partnerje z namenom razvoja naprednega, trajnostnega modela gojenja šarenke v recirkulacijskih akvakulturnih sistemih (RAS). Glavni cilji projekta so digitalizacija sistemov, energetska samozadostnost ter krožno gospodarjenje z odpadki – npr. pretvorba ribjih iztrebkov v bioplin ali hranilo za gojenje insektov.

Fotovoltaika v akvakulturi – sinergija sončne energije in ribogojstva

Uporaba sončne energije v ribogojstvu se vse bolj uveljavlja kot energetsko in okoljsko smiselna rešitev. Ko so temperature najvišje in potrebe po prezračevanju vode največje, fotovoltaični sistemi zagotavljajo največji izkoristek. Kljub začetnim stroškom se naložba v fotovoltaiko ob podpori javnih mehanizmov – kot je evropski sklad ESPRA – lahko povrne v približno desetih letih. Primer dobre prakse je ribogojnica Vodomec na Gorenjskem, kjer so s pomočjo sončne elektrarne zagotovili napajanje oksigenatorjev in sistema delne recirkulacije.

Akvakultura za vse – vlagaj v svoj planet

Kongres Aquaculture Europe 2025 bo med 22. in 25. septembrom potekal v Valencii pod geslom »Akvakultura za vse – vlagaj v svoj planet«. Dogodek bo predstavil najnovejše trende in tehnologije v evropski akvakulturi, s posebnim poudarkom na trajnosti, genomiki in spremembah potrošniških navad.

Akvakultura: Ključni steber prihodnosti svetovne prehranske varnosti in priložnost za Slovenijo

Akvakultura je v zadnjih desetletjih postala ključni steber svetovne prehranske oskrbe. Leta 2022 je svetovna proizvodnja iz akvakulture dosegla 130,9 milijona ton, s čimer je presegla ulov iz naravnega okolja. Napovedi za prihodnje desetletje kažejo na rast proizvodnje akvakulture za 20 %, pri čemer bo njen delež v globalni proizvodnji vodnih organizmov še naprej naraščal. Z ustrezno politiko in podporo iz evropskih skladov lahko akvakultura v Sloveniji postane pilotni primer razvoja trajnostnega gospodarstva.

Nagrajeni izdelki iz sladkovodnih rib - ribogojnice Plut, Špegelj in Peruš
Akvakultura v Sloveniji

Živijo, moje ime je EMA, kako ti lahko pomagam?

© 2026 EU SKLADI by DataVallis | Pravno obvestilo | Pravilnik o zasebnosti
Preskoči na vsebino
Evropska sredstva
Narejeno z  GDPR Cookie Compliance
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo na naši spletni strani.

Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje vas, ko se vrnete na našo spletno stran in kot pomoč naši ekipi, da prepozna, kateri deli spletnega mesta so za vas najbolj zanimivi in uporabni.

Več o varstvu podatkov si preberite tukaj.